In ko sem po 15h frej, začnem zbirati info s terena: Mega ni šel nikamor (!?) in še kakšno uro ne more, potem mogoče Strmca. Erzo ravno pristaja … daleč od Slivnice 🙂 . Manca je na Gozdu s Slakom, prihajata pa tja tudi Edo in Jugo, ki ju poskušam prestreči.

Počakata me na pristanku in gasa gor. Medtem Slak že odleti neznano kam, Manca pa znano kam (ko postavljamo, je še nad Kriško, potem proti Storžiču in bogve kam – pri Nevidnih nikoli ne veš, kam so se namenili in kje so bili 🙂 … razen če jih slučajno srečaš v zraku 🙂 ).

Potegnem prvi od naše trojke in kar pred startom začnem nabirati. Hitro imam zadosti višine, da se odpeljem na Z greben Kriške in tam z lahkoto poberem nad kočo in potem 2 uri same uživancije: mimo Storžiča do Zaplate in nazaj na Kriško; proti Dobrči gre preveč dol, zato nazaj in še enkrat do Zaplate; na poti nazaj se ustavim na Storžiču in vrtim nad vrhom tik ob pobočju, kjer se pase čredica ovac; vrtiva skupaj z Meri; še enkrat na Kriško visoko nad kočo (1800), do Križ, kjer je močan JZ (samo še 12 naprej), pa visoko zunaj nad dolino mimo Tovstega in nazaj do Križ in prav na silo moram zbijati pred Gozdom, da pristanem v Seničnem še za dne…

Zoranov let

Pospravljava skupaj z Jugom,

Jugov let

medtem ko Edo toplanda

Edov let

in reši problem avta kar sam. Vesel kot radio (no, mislim , da kar vsi…) 🙂 .

Vročina, da skoraj ni za leteti. Zjutraj se z Erzom malo potipava (“saj danes mogoče ni treba…”), potem še z Megom, Manco in Pojetom.

In potem že Erzo razpošlje zborni mail za Slivnico ob 13.10 na Šodru: Erzo, Poje in jaz. Nekaj je bil omenjen še Simeon (ki je potem odšel v Grintovce), Mega kasneje in Manca mogoče kasneje… Poberemo še Deluxa na mitnici -> Cerknica -> Slivnica vrh.

Na hribu še piha gor in hitro postavimo, da si veter ne premisli. Hkrati v luft Erzo in jaz, potem Poje in še Boris.

Prvi trije takoj zavrtimo in nabiramo okoli vrha. Okoli 1500 se mi ustavi, medtem ko Erzo in Jože kar dvigujeta še naprej. Zgubim skoraj na nivo starta. Boris se na začetku kar matra, potem le nabere nad vrh in blizu vrtiva do 1700. Spet mi zmanjka više. Erzo in Poje proti Rakitni in naprej, Delux nekje vmes za njima. Vidim, da Boris vedno bolj curi in na koncu scuri v Bezuljak.

Borisov prvi

Zato me ne mika za njim in se raje malo vozim nad Cerknico. Še enkrat naberem do 1700, potem se zapeljem v smeri Rakeka in nazaj na pristanek pri pumpi.

Zoranov let

Boris prištopa do pumpe ravno ko naju pride Mega viteško reševati: gor po Erzov avto. Boris izkoristi situacijo še za drugi poizkus. Erzo in Poje zaključita v črnini nad Barjem (kjer že grmi).

Erzov let

Pojetov let

Ko pridem dol v Cerknico, Boris javi, da je že scuril v Velike Bloke.

Borisov drugi

Mega na Unc in naprej na Strmco (prihaja Manca), jaz po Borisa. Še midva proti Strmci, kjer pa tudi že grmi, tako da samo pozdraviva Manco in Mega na Lohači…

Včeraj je dala Mateja pobudo za Mangart in danes gremo.

Ljubljančani se dobimo na Pokopališču (Mateja & Luka, Slak in jaz), Vrhniški del jate pa kar odšiba mimo zbornega mesta ob 9h (Manca, Erzo, Mega, Kastner in Iskra), ker so že polni. Mi štirje v LCju za njimi: Kranjska gora (kjer ravno pristaja vojaški helikopter in se nalagajo reševalci GRS KG ?!), Trbiž, Predil in gor na Mangartsko sedlo skozi ekološko rampo (=pobiranje mitnine 5€).

Pod sedlom se naši že rihtajo, ko prileti prej omenjeni helikopter in začne akcijo. Erzo medtem že zrihta šoferja za spravilo Megova avta v dolino. Med potjo na start zvemo, da se je razsul padalec z zapletenimi štrikci…

Malo se sončimo in modrujemo,

medtem ko helikopter za robom končuje. Še Tomo Cingerle pride z nam nevidnega kraja nesreče, poroča, se pripravi in odleti. Potem pa mi za njim, saj veter malce opleta od zadaj in od spredaj in ne obeta zgodovinskih dosežkov.

Slak, jaz, čez nekaj časa še ostali (Erzo, Mega, Luka in … Mateja … in čisto  na koncu-konca še Manca).

Slak daleč v levo proti Kotovemu sedlo in pod S steno Jalovca in Loške stene v velikem ovinku na pristanek v Logu brez trohice dviganja. Jaz najprej tudi v levo, potem bolj po sredi doline in potem se usmerim nad Strmec, kjer dobim dviganje in drajsam cca 200m gore dole naslednje pol ure (višje nad glavo ne pridem).

Ko prideta desno na okoli iznad Predilščice Erzo in Mega in zavijata okoli Ruševe glave v smeri Jerebice, zapeljem z za njima. Pa pridemo v vedno močnejši dolinc. Erzo obrne in gre nabirati nad Strmec, od koder prihajam jaz, meni se ne da še enkrat in počasi scurim na pristanek,

Zoranov let

kjer je ravno pristal Domen.

Domnov let

Nekaj kasneje pristane Luka, potem Mega in Erzo.

Erzov let

Potem še Mateja v že občutno močnejšem dolincu in čisto na koncu še Manca.

Midva z Megom gor po LCja, ostali kolturno zgodovinske znamenitosti in kopanje v Predilščici.

Ko sva z Megom nazaj, gremo eni na pijačo, drugi na kopanje. Na kocu smo vsi na pijači, potem pa nadaljujemo proti J čez Kluže, Bovec, Kobarid (druženje s prehranjevanjem 🙂 ) do zaključnega druženja v Soči v kampu Gabrje…

Ko sem ob 12h sproščen, je Erzo že nedosegljiv (nobenega obvestila danes ? 🙁 ), Mega pa se oglasi zraven njega s štarta na Buzetu…

Slišiva se z Borisom, ki se ravno pripravlja na odhod na letenje, predlagam Gorenjsko in na hitro preverim tehnične podatke. Ko štartam iz LJU, pokliče še Manca, ki je tudi odločena za Gorenjsko (ampak hoče videti stanje na lastne oči za dokončno odločitev, saj je bila že 3x nategnjena na osnovi tehničnih odločitev 🙂 ).

In se dobimo pod Ambrotom (še Luka Slak). Špela je  z nami za zemeljsko podporo.

In gor in gor in še gor na vrh Krvavca. Piha (skoraj) idealno. Postavimo. Odleti Boris, pa nič ne pobere in se vzdolž grebena proti Možjanci že nevarno nizko odpelje čez Kokro in … pobere pri Potoški. Špela odpelje LCja dol. Ko Boris javi, da se je rešil, neham cincati na startu in potegnem še jaz.

Levo od antene dobim dviganje in 15 min drajsam okoli vrha Krvavca. Starta še Slak in hitro nabere čez 2000, Manci pa kar ne rata odleteti, saj se veter že obrača. Na koncu si vzame odmor…

Sam se odpeljem direktno na Potoško, priklopim dokaj nizko, naberem še na Zaplati in si pred Kališčem končno malo oddahnem (do sem kar precej rukanja in težavnega pobiranja). Bolj umirjeno do Kriške, obrnem pri koči in nazaj. Na Storžiču naberem še do 1800, več ne gre. Do Kališča in ker pri Potoški ne najdem nič, se odpeljem kar čez Kokro, pa sem nad Možjanco prenizek, da bi prišel do pristanka.

Zoranov let

Boris je pri vrnitvi s Kriške skoraj scuril v Kokri, se rešil praktično s tal pri Preddvoru in se odpeljal še enkrat na Kriško in sedaj pristane zraven mene.

Borisov let

Mire (ki je prišel popoldne na Ambrota z Lusjo) pride po naju z LCjem.

Na koncu se še podružimo pod Jenkovo lipo. Kot zadnja prideta Manca in Slak (vmes toplandal na vrhu Krvavca), ki se pod večer samo še vržeta z vrha v dolino…

Erzo pa z Buzeta odleti spet en zgodovinski let.

Erzov let

No, saj so bili tam uspešni tudi drugi, žal pa so njihovi rezultati Nevidni 🙂 ….

Še Erzov dodatek: 

lahko dopišeš, ja da je bil zgodovinski dan: saj je ščuk scuru v Jurščah, rabič v koritnicah, Poje na Petelinskem jezeru, le Megata “spustim” za sabo do Vel. lašč – je štartal za nami 45 min, saj je  v prvo ko je hotel prekinit štart padalo padlo pod rob v grmovje