Danes imam zemeljske obveznosti in najprej sploh ne razmišljam o letenju (in se z Erzom že skoraj dogovoriva, da danes pa ni treba… pa megla, pa burja, pa…). Pa Faaca zdraži s tunkanjem v meglo s Krvavca (“čisto tako kot zadnjič…”). In pridivjam ob 14.10 na Britof in z Erzom naprej pod Ambrota.

Pa ni tako, kot zadnjič. Megla je cca 100m nad podnom razredčena do srednje vidljivosti. In v gondoli z Erzom ugotavljava, da je debela 200-300m. Ko se pripeljeva s 6sedo na vrh (sonček + bazice na 2500), poskuša odleteti Marko Grm. Potem odleti Faaca, Grm pa ponovno postavlja.

Ker piha (malo) od vsepovsod, se prestaviva z Erzom (+ še en neznan padalec) na Z pobočje in na koncu začnemo postavljati za 4sedo (Mali Zvoh). Faaca je že daleč zunaj.

Erzu še vleče gor in res lepo odleti. Potem pihne tudi od Zvoha dol, da čakam na nulo. Ko potegnem prvič sploh noče gor (kovinska zajla na tleh !!) , pa še zaobrne ga (spet pihne od Zvoha dol), tako da pred drogovi in štrikom (od proge) samo zaružim, da se no zataknem v štrike in padalo pade čez. Neznani padalec mi pomaga postaviti kar tam na potki, tako v drugo ni treba skakati čez štrike. Faaca sporoča, da je pristal.

 

Marko vozi nad meglenim morjem

Jaz medtem zapeljem proti Ambrožu, kjer vidim, da Erzo jadra (nabira minute) nad Apnom. Počasi peljem ven v smeri Cerkelj. Nekaj dreves na vrhu Grajca ravno moli iz baze. Faaca pove, da je Marko dol

in da gre on še enkrat, naju pa bo počakal Marko.

Ko sem že precej naprej, vidim, da Erzo vozi od leve pravokotno (na mojo linijo) desno proti Cerkljam in vstopa v bazo. Čeprav sem dosti više, se raje peljem bolj levo in ko se potopim v oblake še zavrtim, da zbijam. Še malo proti Cerkljam, potem pa raje zapeljem proti J (stran od Cekelj). Erzo javi, da je že zunaj in pristaja.

Ko pridem pod bazo (debela cca 250m), vidim, da sem nad Pšenično Polico (!) in se takoj usmerim proti pristanku, pa imam višine le do polovice in pristanem na popolnoma sluzastem travniku.

S štrikcev padala se kar cedi, ko pospravljam. Ko prideta Marko in Erzo po mene, Faaca štarta že drugič 🙂 .

Mi trije rešimo avte od žičnice, Faaca pa pristane pri Jenkovi.

Danes mi ni bilo tako super, kot zadnjič (čeprav je jubilejni 1700-ti let ) …

 

 

 

 

 

 

 

Zjutraj cincam in iščem lokacije za kakšen projekt, da mi cajta zmanjka in je že ura, ko Erzo pokliče…

Ob 12.30 na Železniški: kljub vsem usklajevanjem midva sama z Erzom. Nanos. Za skrajno možnost reševanja si zagotoviva Božiča in gor (Grmada, saj Kovk piha 4/6 JZ).

Nad Renjakih piha lepo gor in nadaljujeva do koče, da najdeva kakšnega planinca za avto spustiti – pa še na V start lahko greva pogledati, bova kar tja startala, če bo kaj V vetra (ki je višje rahel napovedan). Že pri koči polaga drevje od Postojne. Planinca nobenega, zato kar z robo na start. Piha. Res piha. Izmerjeno 5-8/12,1.

Najprej še 2x vprašava za prevoz avta v dolino, potem nič več. Kakšno uro čakava, pa ni spremembe (razen, da gre sonce počasi dol in da Kovk obrne na SV 4/7…). In se predava in spokava nazaj v avto in dol na Renjake. Tu pa trakec kaže lepo gor. Hitro nazaj v avto po robo in na start.

Malo onegaviva vsak nad svojim grabnom in odletiva: Erzo in minutko kasneje še jaz.

Erzo bolj tone kot jaz, sploh ko enkrat zavrti samo zgubi, jaz tesno ob pobočju. Razlika je vedno večja, meni kar piskne občasno. Erzo se odpelje čez strelišče na rezervno letališče.

Jaz rinem kar naprej okoli Gradiške in pod Plaz, potem se odpeljem ven in nazaj do picerije Vipava. Tu imam veter od zadaj iz Vrhpolja, zato kar podaljšam do krožišča za avtocesto in potem še skoraj do Erza 🙂 .

Med mojim pospravljanjem Samo že pobere Erza in gor po avto.

Na koncu pa sva le letela 🙂 .

Večina je danes mačkasta od včerajšnjega piknika pri Lusji. Ob 10h pa Erzo vseeno požene akcijo: 11h Vrhnika. Kovk.

Poleg Erza sva na Železniški le Domen in jaz (ostali, kdorkoli že, gredo kasneje…).

Od zadaj na Kovk in v sivino pokritega neba (na Gorenjskem pa šajba in verjetno nekaj več vetra…). Kar veliko padalcev in še Prevkovi tečajniki… Tudi Urška (Sodja) je prišla z nami od parkinga. Postavimo (Domen je danes kavalir, ki pomaga Urški 🙂 ) in v luft: Urška, jaz Erzo in Domen.

Vsi, ki pridejo le malo pod greben, kmalu scurijo. Sam se obdržim nad grebenom in še naberem na Podrti. Potem se odpeljem do Hublja (redki, ki gredo naprej, so nevarno nizki), kjer obrnem in nazaj do starta. Spet malo nabiram na Podrti in še enkrat do Hublja. Ko pridem nazaj na Podrto, pa se samo odpeljem v mrč proti Vipavi. Urška pristane in bo poskušala rešiti svoj in naš avto.

Pridem nad Plaz, pa tudi piskne ne, tako da odglajdam, dokler gre. In gre do strelišča.

Takrat enkrat pride na start drugi del jate (Mateja & Luka in Luka). Pospravim in s štopom do Anje. Erzo kakšno uro kasneje pristane tudi blizu strelišča.

Domen pa toplanda in reši Erzov enoprostorc 🙂 .

S Slakom (ki se mu sploh ne da odleteti), prideta dol. Ker Erzo priganja, mi trije gremo po njega in proti LJU, Mateja & Luka pa po pristanku po svoje 🙂 .