Spet en tak dan kr neki (dopoldne sončno, popoldanske plohe in nevihte, z višino močnejši S…). Še preden začnem zjutraj proučevati že proučeno, po 100 letih pokliče Delux, če grem kam – npr. na projekte. Seveda bi jaz rajši kaj odletel (mogoče pa vseeno bo…). Gorenjska odpade, ker ekspresno pokriva, na J je pa ob 10h še sama modrina. Slivnica ne (itak je preveč S), pa Lijak tud za noben dnar… in tako daje edino upanje Grmada. Jean je takoj za,  Boris se prilagodi.

Ob 12h pri balah. Z Jeanom k Borisu in Špeli in gor. Ko pridemo na start, malo razmetava grmovje ob straneh, je pa že kar nekaj baz, nekatere tudi že rahlo nakuhane. Bolj pa se nam zdi, da se ne bo dalo kaj dosti pobrati. Pa lokalec Jean začne postavljati in v luft.

Najprej ga desno lepo dvigne, potem zacuri in se za levim robom začne kar boriti. Počasi tudi vedno bolj pokriva. Pokliče Emil s pristanka, kako je kaj in da se njemu ne zdi preveč obetavno in bo spodaj še malo počakal, kako se bo stvar razvila. Potem pa zagledamo Jeana vedno višje – najde dviganje in vedno bolj navija proti bazi – in se odpelje nazaj. Sedaj nama je pa obema z Borisom žal, da nisva že prej postavila. Ko vidiva na FlySafe, da je že čez Studeno na 2000, pa sploh.

Začnem postavljati še sam, Boris pa tudi razpakira. Potem pa začnem z začetnim tečajem hrbtnega dviganja. X krat ga dvignem in vsakokrat naredim nekaj narobe, da padalo sesujem. Boris in Špela mi potrpežljivo postavljata, z mene pa vse teče (res, da je vetra zdaj precej manj kot prej, pa da je na tem platoju vedno malo tricky štartat, če piha s strani, pa…). Pred »definitivno zadnjim« poskusom me padalo celo pokrije in zameštram štrikce, da moram odpeti padalo in potem kar pretikamo štrikce, da je spet vse pripravljeno. Za štartom pa že vse neprijazno in temno pokrito.

In potegnem »zadnjič« in po obratu le nekako speljem in se v rahlem dviganju odpeljem ven. Seveda brez pripetega gasa. Še ta pozabljeni in sedaj neubogljivi gas si priklopim, da se končno lahko posvetim letenju. Zadaj pa vse črno, za Grčarevcem že siva zavesa. Boris pove po postaji, da tudi že grmi. V bistvu nimam ne energije ne volje za karkoli – sploh v takem – in se samo zapeljem daleč ven nad polje (vse drži…) in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Ko se že nalagam v LCja, Jean javi, da je v Vipavski, kjer pa se že vse bliska in začenja dež…

Jeanov let

Spet je mulc super odletu. Še dobro, da se je začelo bliskati in deževati, sicer bi bil že bogve kje…

Danes naj bi bile spet dobre razmere s krasnim gradientom (kot včeraj), le malo močnejša in višja inverzija (na 1050). Pa nekaj šibkejši S spodaj in bolj izrazit nad 1500. Jean je bil že včeraj nervozen, če bo danes Sorica, pa nobeden preveč ne verjame v to. Ker jaz ne bi spet šel na Slivnico (ali Lijak), v Karavanke pa tudi preveč ne verjamem,  zjutraj še kar cincam, ko se je Jean že odločil za Stari vrh z Idrci (Mega in Vasil odpovedala v toku koordinacije…). Pa se na koncu odpeljem v Poljansko.

V Poljanah se nabašejo Jean, Mlakar, Lapajne in Kejžar in gor. In gremo od zadaj po privat cesti prav na vrh-vrh, kjer si ob osvežilu v kočici na vrhu zagotovimo parkiranje (ob sicer nedovoljeni cesti). Zložimo opremo ven in rukzak mi moji prijazni sopotniki odnesejo dol na start, jaz pa LCja zaparkiram na ovinku pod startom.

Na startu že »množica« Krokarjev in Nicecloudovcev. Malo čakamo, da bo kdo pokazal, pa vsi cincajo, čeprav piha kar lepo gor (in občasno S z leve – res pa še ni nekih konkretnih baz).

Postavimo in prvi potegne Mlakar in takoj čez sedlo na J stran. Za njim počasi še drugi. Lapajne, Jean in jaz smo med zadnjimi.

V luft in na sedlo, kjer večina vrti. Nekateri curijo (eden celo pristane pod kočo pod startom), kaj posebno ne pobere nihče. Ker nas vrti veliko na kupu, mi ni preveč prijetno, čeprav sem bolj zgoraj. Jean odpelje na J stran in se bori v zaveterju, meni pa je tudi kmalu zadosti in se odpeljem čez sedlo. Najprej me pošteno zruka, da hitro pobegnem bolj stran od pobočja, kjer ob pošteni curaži nekaj nad 800 pred Malenskim vrhom le dobim močno dviganje, medtem ko Jean še kar drajsa pod Mladim vrhom. Vidim, da je Kejžar ves nizek in pristaja na velikem platoju nad dolino, ki vodi v Poljane.

Kejžarjev let

Vedno počasneje mi gre gor in pri 1700 mi še dosti pod bazo zmanjka dviganja. Jean pa se spajsa nad Mladi vrh in najde lepo dviganje in kmalu je dosti višji pod svojo bazo. Še Lapajne in trije drugi pridejo tja in vrtijo proti bazi. Potem jih zgubim, ker imam s sabo preveč opravka. Razen nekih nulc ne najdem nič in peljem v smeri Gorenje vasi (Mlakar pove, da je že čez Žiri…). Nad Gorenjim Brdom le najdem spet neko šibko dviganje, da popravim 200m, pa spet nič. Počasi curim (sem v precejšnji pokritosti) in zapeljem poln upanja proti Slajki, kjer je nekaj sonca. Pa ni nič in počasi scurim v dolino. Sem upal na malo več od te curaže za jubilejni let :-).

Zoranov let

Še dobro ne začnem pospravljati, ko že pride Kejžar (ki me je sledil po LiveTracku). Pospravim in greva reševat LCja. Zapelje me do standardnega parkinga pri smučarski koči, kjer pustim robo, da potem odpešačim gor po LCja…

Ko pridem naokoli, se na koči še malo podružim sam s seboj. Jean javi, da je prišel do Javornika in ekspresno dobil štop do svojega avta v Žireh.

Lapajne pa po lepem FAI trikotniku  pristane med Poljanami in Gorenjo vasjo.

Lapajnetov let

Pozno zvečer tudi Miha naloži svoj let…

Mlakarjev let

Še vizualizacija (od tistih, ki dovolijo videti njihov let…)