Prvi dan po dopustu je zjutraj zelo mrčast in neobetaven. Ugotovim, da so Erzo, Mega, Jože, Suša in Prevc že na poti v Turčijo. Jean me vabi na Slivnico, ker pa gre Pirš (Planinšek odpove) na Ambroža testirat Queen2, se raje tudi sam obrnem proti Gorenjski.
Nekaj čez 12h na pristanku presede k meni in gor. Na startu se nama pridruži še en padalski kolega in potem še Jernej Arh. Aleš se naštima in odleti, medtem ko mi Nejc pomaga najti vztrajno skrivajočo se raztrganino na padalu (zadnjič odkrito). Končno jo najdeva in jo zalepim in potem še sam odletim.
Aleš je sprva v curaži, pa se potem rešuje iz nižav na višini Ambroža, sam pa lepo vrtim in navijem do 1900. Namesto, da bi se odpeljal čez, še iščem za več, pa samo zgubljam. Aleš se medtem reši in še popravi pri Hotelu in se zapelje na Javorov. Sam na Hotelu ne dobim nič in grem s 1700 čez. Na Javorovem ne morem dovolj pobrati, zato naprej na Potoško in tu po borbi in razmetavanju spet pridem na 1800 in naprej za Alešem.
Standardno do Tovstega, kjer spet naberem do 1900, medtem ko se Aleš z 2200 že zapelje naprej na Dobrčo. Precej požira (sploh jaz sem bistveno nižji) in s 1100 začnem priklapljati na grebenu. Oba se matrava (Aleš ves čas bistveno višji). Zopet se nikakor ne morem spajsati gor in ko se zapeljem malo preveč proti Z, nazaj ni več poti, tako da se splaknem na Petra.
Tu še malo vztrajam ob grebenu zadaj in se po metrih spravim čez, ampak rešiti se ne morem, zato se zapeljem ven do Vrbe ob glavni cesti na (očitno moj standardni) pristanek.
Na FlyMe vidim, da se je Aleš rešil na Dobrči in je nekje pri Stolu.
Prvi štop do Tržiča, drugi do Vodic in tretji pod Grajca na pristanek. Ko me četrti (trojica mladih padalcev) zapelje gor po avto, pa Aleš javi, da je pristal v Avstriji…
Po zvezah dobi prevoz do Seničnega, kamor ga grem iskat…
Še vizualizacija najinih letov