Padalska jataNa gričku nasproti vasice Ponikve, kjer je lep start na SV, sem že bil, tale pa je precej bolj položen.
Piha mi v hrbet JV ali z desne SV.
Šele tretji poskus me z Rookom odpelje do cestice v vasi, prejšnja dva se končata v različnih smereh že na travniku više.
Si pred temle še ogledujem še dva starta, pa se krave pasejo po njih (da ne omenjam, da piha od zadaj…). Ker mi je na prejšnjem pihalo direkt od zadaj, si izberem ta grič nasproti, kjer bi moralo naravnost po pobočju gor.
Pa tudi tu piha od zadaj. Je pa strm travnik pod robom, tako da čakam na nulo.
Kar nekaj časa čakam, da pride domači ata, s katerim veselo kramljava. Ko se naveliča in odide, pa skoraj nulca, tako da se vržem po pobočju dol in speljem.
Spodaj pa se pripelje z avtom isti ata, ki mi odpre vse 4 el.pastirje, da me prijazno. pospremi do LCja.
Šele ko objavim let, vidim, da sta predhodnika Erzo in 1.ponavljalec Poje odletela na nasprotno stran po J pobočju (ne vem pa, če je na oni strani res pihalo gor… po današnjih izkušnjah bi rekel, da ne 🙂 )
Ko se peljem na Mramorovo, na S strani opazim tale lep travnik nagnjen na S stran (ki še ni bil odleten).
Ker sem pod robom, mi piha v hrbet malo manj.
Počakam in se poženem dol in speljem do dna pri potočku. In novnovnov 🙂 .
Sedaj pa še na tale originalni Erzov start na nasprotni, J strani griča.
Seveda mi sedaj piha od zadaj S. Počakam in ko je skoraj nulca, zalaufam po griču dol. Čez rob in cesto si ne upam, saj me samo tlači dol po pobočju, zato zavijem desno na dnu travnika in pristanem v pobočje.
Danes najprej še razmišljam o kakšnem letenju (SV, spet Buzet kaže OK, ampak v tretje zapored ne bi šel tja…), ko pa LJU opere ploha, iščem samo še kakšno bližnjo (suho) krtino. Okoli Vrhnike ni dežja in na ta start me je v soboto spomnil Poje.
Na momente pihne kar močno gor po kotanjastem travniku, vendar je preveč lepo, da ne bi postavil. V spodnjem (ograjenem) delu travnika so sicer tri velike krave, ki pa se splašijo šele, ko sem v zraku.
Močan veter me ustavlja skoraj na mestu, vendar je začuda mirno, tako da lepo odlebdim do drevesne meje, pred katero pa zabremzam, saj sem vseeno prenizek za čez.
Potem si ogledam še Betajnovo 2, pa piha čez hrib v hrbet, tako da se tudi pod razno ne bi z močnim vetrom v hrbet metal na trojne paralelne 400kV daljnovode…