Potem se odpravim v raziskovanje bliže Litiji in najdem neke čudne lokacije, kjer pa tudi veter ne piha prav. Po ogledih z vseh strani na koncu odstopim.

Naprej skozi Šmartno v že znane hribe pri Bogenšperku, pa veter piha na obeh potencialnih startih od zadaj (?=JV), pa še deževati začne.

Odstopim in se peljem nazaj proti Litiji, ko dež poneha in vidim tole strmo krtino nad Malo Kostrevnico. Z robo rinfuzo na vrh.

Piha kar močno po dolini – JV. Hrbtno ga dvignem in stopim čez rob v zrak. In se počasi zapeljem naprej v dolino.

Ker ni več dežja grem malo nazaj in vidim travnata pobočja na levi nad Veliko Kostrevnico. Od zadaj se zapeljem gor in više proti vrhu tudi lepi travniki.

Zato najprej na vrh tegale, levo od vasi Rodni vrh. Žal piha dokaj z leve, vendar močno, da ga hrbtno dvignem in stabiliziram in se potem v desno poženem dol po precej položnem pobočju.

Pa le speljem nizko nad tlemi in z vetrom nazaj v globljo kotanjo, kjer obrnem v veter in pristanem.

Po vmesni cesti z LCjem dol proti travnatemu pobočju, videnem prej iz doline.

Pa me spet ustavi lepa poseka proti dolini v levo pod cesto.

Postavim in v idealnem vetru hrbtno dvignem in se zapeljem v dolino čez trofazno spodaj.

Ko hočem odpešačiti gor mimo kmetije, me prijazno ustavijo in poklepetajo o mojih dogodivščinah. Potem pa me še zapeljejo gor do LCja.

Ker sem s tako lahkoto nazaj pri avtu, grem sedaj še na tale, prvotno ogledani start. Ker pa piha preveč z leve, grem malo okoli griča proti V.

Spet lepo hrbtno dvignem in z malo slaloma med drevesi v zrak. Z vetrom ekspresno v desno in dol v dolino zraven igrišča.

Pustim Rooka in peš gor po LCja.

Glede na neobetaven začetek, res lep zaključek s štirimi novnovnovimi in enim novnovim…