Danes nobeden ni za oddaljene podvige, sondaža je slaba in še burjica je napovedana zjutraj. Milan je že včeraj predlagal Zavrh (naj bi bil JV, V, na Slivnici že od jutra tudi res je V) in smo dogovorjeni.

Manca gre okoli 11.30 od doma peš brez padala gor na start. Berto, Dušan in Milan pa pri Škorpijonu k meni v LCja in gor. Pogumno naprej po kolovozu, ki je eno samo blato. Na ovinku v desno se na hribčku dokončno ustavimo v blatu. Spolzimo malo nazaj in parkiramo na travnik in peš na start, kjer že čaka Manca.

Trakec sicer kaže veter v pravi smeri gor, vendar komaj kaj piha. Postavimo in čakamo, pa (skoraj) brezveterje kar vztraja. Potem enkrat le potegnem naprej in speljem. Gre samo dol in se plazim ob pobočju v levo pod Trebelnikom dokler gre. Potem obrnem in nazaj nad vas in na pristanek.

Tik za mano pristane Milan.

Nekaj za njim pa še Dušan.

Manca in Berto se odločita, da raje odpeljeta LCja dol, kar jima delno uspe – skoraj do Medenov, kjer obtičita v blatu. Dušan naju zapelje gor, da skupno rešimo LCja na trda tla…

Danes, po včerajšnjem orkanskem S čez SLO, napovedan Z in više SZ s krasno sondažo. Primorska je najbolj obetavna. Najprej razmišljamo o Lijaku ali Kovku (če bo obrnil ), glede na SZ pa me najbolj vleče Socerb. Kraševci se odločijo za Socerb in ko mi (Milan šofer, Dušan, Berto in Zoran) speljemo z Železniške nekaj pred 11h, smo tudi že skoraj prepričani za tja.

V Razdrtem samo potegnemo naprej proti J in na Kastelcu ven. Na startu malo vetra in počasi postavljamo – Berto nastavlja novi zaprti zic. Tako počasi se pripravljamo, da pridejo Rajko, Bojan in Rok na start (logistika iz Doline), ravno ko začne lepše in bolj močno pihati.

V luft Berto, Zoran, Milan… Pri starem startu bolj ali manj poberemo (jaz tudi nad 600) in potem drajsamo greben med gradom in pomolom na Glinščico, da se kar kadi.

Ko napolnim uro in se počasi naveličam drajsanja, se z gradu odpeljem naprej proti Ospu, Milan pa za mano. Piha kar občuten SZ vzdolž grebena, vendar me lepo drži nad robom do viadukta. Ideja je bila, da bi poskušal pri Gabru še kaj nabrati, pa je veter premočan in tako nizek si ne upam čez viadukt med 400kV daljnovode na drugi strani (kjer ni ravno obilice pristankov). Zato obrnem in z 10 v veter nazaj proti Ospu…

Milan se je peljal bolj po sredi doline in se je predal že malo prej, tako da pristaja na začetku Ospa.

Mene pa kar drži na pobočju in lepo preletim plezalno steno in gre še kar naprej in celo počasi gor. Vse do daljnovoda, kjer zavijem rahlo v desno proti Socerbu (si že domišljam, da bom nazaj priklopil Socerb), tu pa me veter čisto zaustavi in spušča na plato. Nazaj do daljnovoda, kjer lahko spet malo popravim višino in naravnost naprej čez dolino proti pobočju vasice Mačkolje.

Pa me veter po začetnem dviganju spet zaustavi in samo spušča, tako da obrnem in z vetrom ekspresno na standarden pristanek v Osp.

Kmalu se z Milanom dobiva v gostilni Volk zraven kampa, medtem ko ostali še drajsajo po grebenu.

Berto toplanda na starem startu

in po pešačenju reši naš avto.

Dušan pristane na uradnem.

Na pristanku se mu pridružijo še ostali.

Berto pride po naju z Milanom v Osp in v Kozino, kamor Kraševci dostavijo Dušana. Še kuhanček in potem vsi zadovoljni z letalnim dnevom proti domu.