Ko grem zjutraj na fizioterapijo, rahlo dežuje in čez SLO zelo močan JZ. Ko končam, pa se vračam proti domu celo brez rosenja in zato takoj pod Kižlovko.

Spet je vse sluzasto in ko stopim iz LCja pošteno piha po dolini dol (SV). Na startu enako, zato postavim poševno proti V. Čakam, pa ni sprememb, zato poskusim in mi uspe dvigniti v prvo, z »laufanjem« močno v desno, kamor mi zanaša Rooka.

Presenetljivo, da lepo odletim in se zapeljem v dolino na desno v pristanek s kar močnim vetrom v hrbet.

Tokrat je bil veter v hrbet premočan, tako da mi, kljub lepemu sonožnemu pristanku in močnem zaviranju, odnese padalo naprej, da mi zmanjka korakov in me potegne na nos v mokro travo…

Danes že zjutraj v pričakovanju dežja, ki pa ga še kar ni. Zato hitro pod Kižlovko, kjer, kljub napovedi orkanskega JZ (malo višje), piha rahlo po dolini dol (od SV).

Ko racam gor, rahlo porosi. Coto Rooka (danes je že kolikor toliko suh) postavim proti levi (pihne od zadaj, pa z leve, pa skoraj nič) in hočem natančno preveriti vse štrikce, ko začne škrebljati po padalu.

Zato raje hitro potegnem, ga lepo dvignem (čeprav ne vem od kod trenutno vleče…), šolsko startam in se odpeljem v rahlem dežju v dolinico.

Nabrana cota je že spet mokra, ampak ko se zbašem v LCja, spet samo rahlo rosi.

In se zapeljem na kavico z Edom, da malo pokomentirava najino trenutno rehabilitacijsko stanje…

Ker zjutraj ne kaže slabo (OK, slabše kot včeraj z nekaj več oblačnosti in napovedanim jačanjem JZ), navijam za Kovk. Milan je mnenja, da bo premočno in se sploh obnaša zelo negativno do te ideje in se na koncu odpove akciji.

Na Železniško ob 11.20 tako pride le še Erzo z Duletom, ki seveda (Dule) tudi navija za Lijak. Prisedem v Erzov avtobus in ga celo peljem do Ravbarkomande, saj je čas malice…

In ker se zdi tudi Erzu premočno za Kovk (čeprav postaja ves čas do našega prihoda v Vipavsko kaže manj kot 3-5/7 in tudi potem le počasi narašča) in zapeljemo pod Lijak. Erzo naheca dva pravkar pristala in pospravljajoča, da gresta z nami (eden po njihov avto in drugi kot naš šofer).

Na startu sprva piha lepo kljub popolni pokritosti in nekaj jih je že v luftu. Naš šofer mi še pomaga postaviti padalo, ko se pripravljam v težko robo. Čeprav piha vedno slabše, uspem lepo hrbtno odleteti.

Z nekaj iskanja se spravim levo nad greben, ko se pridruži s starta tudi Erzo. Zadnji odleti Dule. Erzo potegne proti Zmajarski kar pod grebenom in nekaj nas sledi (nekateri nad grebenom 🙂 ). In kar drži in gre počasi gor do 900. Tisti ki potegnejo naprej proti Skretu, na robu zacurijo in se umaknejo nazaj. Jaz pa še z bogato višino obrnem v luknji in me ves čas nazaj lepo drži. Pri Vojašnici se z Erzom dotikava baze (950) in z lepo višino (malo pod 1000) počasi zgubljam proti startu Lijak. Hočem še naprej proti Danijelu, pa na Z robu ugotovim, da gre prehitro dol.

Obrnem in gre nazaj še bolj dol in sem globoko pod startom in samo še zavijem do V roba in samo še malo poslalomiram do pristanka.

Dule pospravlja zraven mene.

Erzo pa v drsnem letu scuri do Kromberka.

Ko pospravim, grem z avtom po Erza, saj vztraja, da hoče še enkrat gor.

Na startu mu pomagam postaviti padalo (brez bergel in brez palic 🙂 ) in hkrati spoznam še Kurnikovo Ano, ki je danes (sama) že tretjič peš na startu. Medtem, ko grem natankat izsušeni avtobus, Erzo zapelje do Šempasa.

Z Duletom ga pobereva in domov.

Ker imam dan razbit s primarno terapijo sredi dneva, najprej na sekundarno (ja, sicer bi šel na Kovk, ker po mojem danes bo…).

Pod Kižlovko spet hladno, pot gor zmrznjena, sonček pa že greje pobočje, po katerem piha lepo gor. Postavim, potegnem in lepo odletim.

Že drugi dan zapored pa me vleče rahlo v levo in precej ustavlja in to se mi zdi, da ne more biti samo veter. Lepo pristanem pri LCju.

Danes pa dopoldne vse oblačno in nobene napovedane aktivnosti (no, ko že odhajam od doma na rehabilitacijo, Erzo povabi na Koreno…).

Ko pridem pod Kižlovko (kaže -5 st.C), pa je po dolini gor kar čutiti veter. In ko se vzpenjam po griču gor v bledem soncu, ki se začne kazati iz oblakov, vsi 3 trakci veselo plapolajo gor.

Postavim na kopno in zmrznjeno travo. Potegnem in lepo startam in se v občutnem kontra vetru zapeljem na zmrznjen pristanek.

Veter me skrajša za vsaj 40m 🙂 .