Danes pa napovedan močan V in tudi dejansko je, brez inverzije z odličnim gradientom.

In ko pridem v dolinico presenečenje, ker res vleče po dolini dol (V, SV), na momente kar močno. Vse lepo poprhano z včerajšnjim snegom in na startu postavim coto (še vedno vso mokro) v levo, pravokotno na pobočje.

Ker občasno pihne tudi po griču dol, počakam na sunek vetra od lovske preže (z V), dobim mokro cotastega Rooka v trenutku gor in potem s pomikanjem v desno dol po pobočju, dokler ne speljem. Veter me najprej močno ustavlja iz V, potem obrnem v desno in se tik nad tlemi odpeljem z vetrom (ki ga je na dnu dolinice dosti manj), dokler gre.

Danes dopolne krasen sonček v LJU, pa nekaj SV,V in močna burja na Primorskem.

Erzo skliče zbor za Zavrh okoli poldneva, žal pa se ne ve, kako je z vetrom na startu, saj je postaja mrtva že kar nekaj časa. No, meni je problem še sneg in dolga hoja na start in vprašljivost mojega odleta, saj bi potreboval res primeren veter, da bi si na Zavrhu upal odleteti v sedanjem stanju. In še logistika za nazaj v vas v primeru, da mi ne rata. Tako pa o vetru ne vemo nič in se raje odpovem vsem neznankam in se odpeljem pod Kižlovko.

Tu pa še vse megleno, vodostaj visok, travniki malo poprhani s cedečim se snegom. Ko prilezem na start, vse blatno-snežno, piha V z leve, tako da postavim coto (Rook je še popolnoma moker od včerajšnjega neuspešnega dogajanja tukaj, ko mi je pošteno pihalo v hrbet) poševno v levo. Ko se vpnem, začne pa kar konkretno pihati z desne (JZ kot običajno tukaj pri generalnem V, SV vetru) po hribu gor.

Malo čakam in ker ta smer vztraja, naberem in prestavim coto za 90st. v desno. In ko potegnem, mi premočeni Rook gre lepo gor in me na mestu dvigne v zrak (prvič toliko ustreznega vetra, odkar zahajam sem). V zraku me kar drži in zadržuje, tako da kljub dvakratnem običajnemu trajanju letenja, stopim na tla približno na isti razdalji.

Danes zjutraj pogledam in mi je nikakva napoved in berem dalje knjigo, ko Erzo osebno pokliče, da je panika za Kovk ob 10.10… Samo toliko se zrihtam, da lahko odbergljam v LCja in gasa proti Vrhniki. Ker je povsod (zlasti više) precej novega snega, se odločim, da gremo kar z LCjem, saj mi je od parkinga do starta še predaleč z robo, sploh po snegu.

Na Železniški k meni še Erzo, Dragan, Dule in Milan in od zadaj čez Kalce na Podkraj. Snežna idila, na Podkraju začne manjša snežna ploha. Cesta lepo spucana do parkinga na Kovku, kjer moramo prebiti odpluženi sneg, da zaorjemo na kolovoz. Frišnega snega 15-20cm, zato zaradi varnosti vklopim reduktor in še špero. Orjemo po celcu in ker običajnega zameta na vogalu ni, se lepo prebijemo do starta.

Smo v gosti bazi (megli) iz katere vedno močneje naletava. Vseeno zagazimo v celec in do starta (jaz seveda z berglami), kjer se še do roba ne vidi… in nazaj v LCja (Erzo bi čakal, da snežni metež poneha), saj res na polno nametava. Ko z LCjem rijemo nazaj, sta sneženje in megla tako gosta, da občasno, ob splošni belini, tudi špure ne vidim in se orientiram le po količkih in drotu ob strani…

Ko pridemo na cesto, pa je, prej lepo splužen asfalt, že ves pokrit z belo plastjo, da do Cola vozim kot po jajcih.

Dol v Ajdovščino in pod Lijak. Tu se kot šesti v LCja stlači še Kantetov Primož in gor na start, ki se ob prihodu ravno izvija iz megle, saj je bil zgornji del (ko smo gledali od spodaj) še ves v bazi.

Vetra skoraj nič, občasno delno z leve, tako da kar cincam, ali bi sploh začel postavljati. Tako že vsi postavijo, ko le začne občasno pihati gor in Jugo in Stane (Razdevšek) startata (saj sta že skoraj uro čakala na startu v megli). Še sam se začnem rihtati in Dule mi razgrne padalo, ko si natikam težko robo. Medtem odletijo naši in že veselo jadrajo okoli starta. Celo nekaj sončka se pokaže.

Ko sem pripravljen,  kratko brezveterje, potem pa spet pihne gor, da lepo hrbtno dvignem Mentorja in v počasnem obratu vzorčno odletim. Sprva kar lepo dela in pridem malo nad rob, potem začne spet pokrivati in počasi vedno bolj curim v jadranju sem in tja, dokler se ne predam in zapeljem na pristanek.

Primož je že na tleh in mi pomaga zložiti padalo.

Dule je pristal na Modelarski, kjer sta tudi Jugo in Stane.

Erzo, Dragan in Milan za km zapeljejo proti Kronberku.

Andrej Erznožnik : Expedicija 10.10 z Vrhnike direkt na start Kovk z vozilom skozi 15 cm snega in snežni metež – edini v slo tedaj. Megla in sem, kjer ujamemo momente, ko se megle-baza ravno dviguje in nas privzdiguje. Sonca skoraj ni in zapre. [7.1.2021 15:09]

Pa Milan vseeno zabeleži največjo današnjo dolžino.

Andrej Erznožnik : Tud sanjalo se mi ni, da se to lahko zgodi, jaz sem povrtaval, namest da bi se stegnil, ko bi se lahko [7.1.2021 14:28]Aleš Pirš : Sploh ne rabis Kinga da zmagas! [7.1.2021 15:32]Alenka Mausar : Bravo Milan [7.1.2021 17:28]

Ker mora Jugo gor po svoj avto, me z Razdevškom pobereta in gor (mimo modrujočih pod Kronberkom). Jugo odlaufa s parkinga dol na start po LCja, potem poberem ostale (še Duleta na Modelarski) in po radič v Vipavo…

Danes vse enako (še vedno visok vodostaj na dovozu), le da ne rosi in da je megla/baza više.

Ker na startu dahne mičkeno bolj z leve JV (kadar mi ne hladi vratu), postavim Rooka temu primerno (je pa danes še pošteno vlažen od včeraj).

Potegnem, ko ne čutim nobenega hlada okoli glave (oba trakca mokra visita) in s korakom ali dva več štorkljanja po pobočju dol speljem po šolsko. Spet pristanem vzorčno, z rahlim vetrom v hrbet v travnatem jezerčku dolinice.

Ko se peljem na primarno terapijo dežuje. Ko pa z nje odhajam, ne kaplja več. In potegnem mimo doma sem pod svojo Kižlovko.

Potok je za LC še 10cm višji, na poti na start pa najprej čofotam skozi močvirje, po bregu gor pa še skozi lokalni potoček.

Na startu pa samo standardna mokrota. Ob napovedanem V tudi danes tu občasno dahne gor J, tako da brez skrbi postavim, počakam na ta dih (ki ga ob obeh mokrih merilcih na količkih, res preverim na lastno topel dih) in spet po šolsko vzorno odletim. Tudi pristanem vzorno s čofotanjem po travnatem jezerčku.