Danes pa lepši dan, vendar se za zaresno letenje ne morem dogovoriti, saj imam terapijo sredi dneva. V Kižlovko se zapeljem šele, ko sonce raztopi jutranje megle.

Voda že rahlo upadla, čeprav je travnik še vedno močvirje. Visoko naložen Rook2 se vseeno smuka ob mokro travo na poti gor.

Sonček je že lepo ogrel dolinico, tako da piha vzorčno po hribu gor. Lepo postavim zidek in hrbtno dvignem. Vzame me še pred prelomom in potem me drži vse do kolovoza.

Vso noč in ves dopoldan dežuje na polno, ampak vse napovedi pravijo, da se bo poldne umirilo in celo malo razjasnilo (in kaj hočem drugega, kot verjeti v to in se najprej zapeljem na primarno terapijo…). Sicer pa po včerajšnjem KLV pikniku prav paše, da ni zjutraj preveč nervoze.

In ko se okoli 15h peljem v Kižlovko, je vreme res bolje (čeprav je po šipi tudi občasno nekaj kapelj). Vedno si mislim, da sem že videl maksimalni vodostaj, ampak danes je še višji, tako da je ves kolovoz v celoti pod vodo. Ampak z amfibijo LC pridem v dolinico.

Trava je že tako visoka, ta nabranega Rooka2 ne morem več držati dovolj visoko in seveda obiram mokroto, ko racam/štorkljam gor. Ko razgrinjam, ves čas piha od zadaj rahlo dol po pobočju.

Čakam, da najmanj čutim in potegnem … in speljem pred robom. Zelo me spusti ob pobočju, pa potem malo nad tlemi drži, tako da vseeno začofotam v močvirje šele prav blizu kolovoza.

Danes še vedno slabo, vendar manj možnosti dežja. Zato dopoldne malo čakam, da bi se vse skupaj malo posušilo, preden se zapeljem v Kižlovko.

Ampak trava še vedno mokra do konca, le močvirja je malo manj, ko štorkljam gor v občasnem sončku med hitrimi, nizkimi in nakuhanimi oblaki.

Previdno razgrnem, pa je spet hitro mokrota na Rook2. Piha rahlo gor. Potegnem in me vzame po dveh korakih. Imam občutek, da ne drži, čeprav me glajd vseeno zapelje celo malo čez kolovoz.

Sedaj pa v Malo Ligojno na KLV piknik (v razširjeni obliki), ki ga je na hitro organiziral Erzo ob še hitrejši izvedbi priprav Mojce in Duleta, ki dajeta na voljo svojo lokacijo in večino kuharskega znanja.

Danes bo mogoče celo kam za iti na zaresno letenje, ampak najprej seveda v Kižlovko. Od jutra nobenega dežja (ceste in pločniki suhi), ampak na poti v dolinico seveda rahlo rosi… Trava pa itak mokra do kolen, da o močvirju ne govorim.

Rook2 se je čez noč kolikor toliko posušil, pa se pri postavljanju seveda takoj spet navlaži. Občasno pihne rahlo gor. Potegnem, vzame me še pred robom, nad dolinico celo malo dvigne, pa potem toliko bolj spusti, da še do kolovoza ne pridem.

Ko naberem, poberem še eno dozo mokrote, tako da padalo spet čaka sušenje v LCju…

Potem se dogovarjamo kam in kdaj in če sploh in oh… in se na koncu niče ne dogovorimo, saj ponekod že vse nakuhano, ponekod plohica… Ampak nekateri pa so vseeno leteli ti in tam…

Ko se peljem na terapijo še ne dežuje, ko pa nazaj proti domu, pa že naliv. Kljub vsemu se počasi odpravim v Kižlovko.

Malo čakam in ko poneha in samo še rosi, izkoristim situacijo in hitro gor (kolikor pač zmorem…) na start.

Kljub previdnemu postavljanju Rooka2, je že rahlo moker. Vetra nobenega, zato kar takoj potegnem, lepo speljem in se zapeljem v mokro dolino.

Ko padalo omahne v mokro travo in ga naberem, pa popolnoma mokro (in še blatno dodatno, saj je delno omahnilo na kolovoz…).

Na poti iz dolinice posije sonce, ki potem ves čas občasno kuka izza deževnih oblakov, iz katerih pa ni več dežja, tako da se še ceste in pločniki postopoma posušijo (jaz pa v najhujši mokroti v Kižlovki…)