Padalska jataDanes podobno kot včeraj. Mogoče sem nekaj minut kasneje v dolinici, vendar vlaga ni zaradi sonca nič manjša.
Ko hodim gor, komaj diham težek vlažen zrak (še sreča da hodim večino v senci dreves). Postavim, piha na obroke rahlo gor.
Potegnem in me presenetljivo hitro vzame, da cm nad tlemi zapeljem do preloma in takoj čez v desno. Lepo drži čez koruzo do kolovoza.
Okoli 8h v Kižlovko, da pridem k sebi. Danes generalno po SLO podobno kot včeraj (JZ, nič kaj dosti baz), le malo močnejši JZ. In tudi tukajšnja vlaga in že jutranja vročina je podobna.
Desno na (novi) start. Rahlo piha gor, čeprav v ciklih in malo z desne.
Postavim, potegnem naprej in sem že pred prelomom v luftu (ker sem tik nad terenom, mi nikoli ni jasno, ali bom podrajsal po riti na robu, ali ne… doslej še nisem 🙂 ). Še višji kot včeraj in v desno čez koruzno polje skoraj do kolovoza.
Malo se usklajujemo za resno letenje, vendar ni interesentov, pa še Erzo ni preveč navdušen za kamorkoli v tem močnem JZ (Slivnica tudi že 8/13, pa kasneje okoli 10, v Vipavsko nikogar ne mika, zajamčena Brestovica pa je daleč, Vremščica, ki mene mika, pa bo itak premočna…). Erzo bo tako serijo reševal na Hribih, jaz pa naokoli na projekte (čim bližje LJU).
Se odločim, da grem proti Pijavi Gorici pogledati še neuresničene starte, pa najdem v Smrjenah tak lep rehabilitacijski travnik, ta potegnem Rooka 2 takoj ven. Zadnje dni mi ratujejo tudi že položni (in gladki) starti in ta travnik je tak. Res pa, da je zelo položen. Res zelo položen predvsem tam, kjer lahko raztegnem, saj ga, zgoraj na začetku, kjer je malo bolj strm, seka trofazna.
Domišljavo postavim (tukaj občasno potegne od SV očitno termika iz kotla) … in potem še vsaj 10x postavljam, saj ga sploh ne spravim gor, ker meša od vsepovsod. Ob zadnjem poskusu se Rook 2 zloži na kup še tako, da so štrikci vsi pofedlani, kar mi vzame pol ure pretikanja teh tankih štrikcev na +50st sonca, da se lužica nabira v travi okoli mene…
Potem pa potegnem (še obljubljeno zadnjič – samo še nabral bom in v LCja), pa čudežno gre enakomerno gor in rata in se odpeljem v kotanjo…
Ko pridem skoraj mrtev nazaj do LCja, se zapeljem samo še do Pojetovega štarta Gradišče nad Pijavo gorico na ogled. In mi je jasno, da ga ne bom ponavljal, razen če bi nameraval spet začeti rehabilitacijo od začetka…
Zgodaj zjutraj se dobiva z Pojetovim Jožefom kot člana gospodarske komisije KLV za konkretno reševanje nekaterih tehničnih vprašanj, ki zadevajo komisijo. Ko se posloviva, hitro v Kižlovko.
Generalno danes JZ, v dolinici že veliko sonca in veliko mokrote v senčnih delih. Po desni poti gor pod rob gozda. Vsak dan sproti pobiram vejice in trde kose šavja, ki je bilo pokošeno in (novo) startno mesto je vedno bolj čisto.
Termika že malo dela in ko pihne gor, potegnem (naprej, kot vedno tukaj, rikverc še nisem poskušal, saj nikoli ni bilo vsaj približno dovolj vetra) in me po nekaj korakih vzame (lepo kot še nikoli na tej ravnici) in z lepo višino (to je: več kot 30 cm nad tlemi) zapeljem čez prelom in v desno mimo koruze skoraj do kolovoza.
Res lep let.
Po Kižlovki na primarno terapijo, medtem ko se jata že dogovarja za zgodnjo Slivnico (Milan in Dušan pa v lov na 100tko na Lijak). Ko končam se skupina Erzo, Poje in Mega ter Škrljev Franc, že vozijo proti vrhu. Zapeljem dol proti Uncu (krasen dan, JZ, brez baz, modrina in… inverzna kljuka na cca 1100…). Ko se že peljem gor na Slivnico, me Mega sproti obvešča po telefonu o situaciji, ki kaže, da bo dvojica Poje in Erzo scurila. Pa se to res zgodi, s tem, da dvojica rata trojica, saj je šel čez nekaj časa v luft še Franc in tudi scuril.
Na zadnji strmini pod vrhom obrnem in v križišču desno dol v Grahovo. Najprej poberem Erza (ki ga baje gledam v oči, ko vozim mimo njega, jaz pa nisem videl nikogar). Potem rinfuzo naloživa še Jožeta, ki se je že udomačil pri zadnjih hišah Martinjaka. In nazadnje se stlači v LCja rinfuzo še Franc… in še enkrat na vrh.
Robo pretovorijo na start (vključno mojo), kjer nas čaka Mega, ki je že ves kuhan in pečen in se takoj spravi v zrak. Po štartu ga samo odlifta v višave. Pridruži se nam še Razdrihov Sašo v svoji režiji. Vsi se pripravimo, saj piha gor (v resnici pa spredaj vedno močnejši Z), razen Franca, ki gre malo v kočo na pir in boljše pogoje…
Poje po nekaj poskusih atraktivno odleti in ga takoj odlifta v višave. Razdriha razmetava po startu in temu primerno se njegov besednjak stopnjuje, dokler ne uspe odleteti. Potem pa Erzo pomaga še meni (ki me še bolj razmetava po startu), da končno v n-tem poskusi le odletim. Potem pa kot zadnji še Erzo.
Močan Z nas vse ustavlja, piha od vsepovsod. Najprej se lepo dvignem nad start, potem pa si dam opravka s popravljanjem kokpita, na katerem v novem razporedu instrumentov ne vidim nič, ker mi gurtne zakrivajo večino ekranov. To me stane curjenja pod nivo starta, od koder si pa ne opomorem. Pred startom Z tako obliva pobočje, da sploh ne gre naprej (dol pa), zato poskušam malo bolj zunaj, kjer pa dokončno scurim v Martinjak.
Ostali medtem veselo nabirajo, razen Franca, ki je startal res zadnji, se matral v nižinah in na koncu pristal blizu mene. Medtem, ko se Erzo, Jože in Mega odpeljejo čez Bloke, pospravim, prištopam do Erzovega avta na Pumpo, rešim Franca in ga zapeljem domov (ker nimava rešitve za avtomobile z vrha, saj rabiva 2 šoferja) in se odpravim v reševanje naše trojice.
Erzo je pristal na Velikih Poljanah.
Jože se je vrgel še čez hrib v Dobrepoljsko dolino.
Jože Poje : Iz dveh jurjev pa direktno v poden. Če bi to vedel, bi proti Lj. obrnil. Tako pa… [6.7.2021 16:37]
Mega pa je pristal blizu Ribnice.
Vse poberem v bifeju v Ortneku. Nazaj na Slivnico po avte, kjer še malo posedimo na verandi koče ob razgledu in pijači. In potem vsak po svoje: Jože z mano na Vrhniko, Erzo pa na kopanje v Cekniško jezero, za kar nam je vsem lahko žal (sporoča Erzo).
Sašo je neodvisno pristal nekje v Grahovem in če bi se kaj skoordinirali, bi lahko povsem drugače zapeljali logistični del…
