Za zaresno letenje pa Milan kar določi 15h pri Škorpijonu, tako da se lahko pridruži po službi še Uki. Malo prej sva na pristanku v Borovnici in ko pride Milan, Uki samo prtisne na gas. Kasneje pridejo še drugi (Završkov Srečko, ki ima opravke v tem delu SLO in Koritnikov Slavc, mogoče še Manca).

Spet sam odnesem težko opremo na start (ob pridnem odstranjevanju vmesnih tehničnih žičnih ovir obeh mojih sopadalcev 🙂 ). Na startu ravno prbija 10, ko pridemo (postaja javlja 2,5-4/3,5-5,5 potem 1x max 7,5) kar ob naslednjem sunku preverim in mi ročni merilec pokaže 7-8/9.

Zato malo pomodrujemo (Uki pa si zvije čik). Kurnikov Jurij javlja, da prihaja na start. In začnemo postavljati, ravno ko pride, saj so vmes obdobja tudi s premalo vetra. Prvi lepo odleti Uki, daleč ven in se za Trebelnikom odpelje v višave. Jaz najprej lepo namestim padalo v zidek (ob Milanovi in Jurijevi asistenci razgrinjanja padala) in ga prav vzorčno lepo hrbtno dvignem ter prav postojim na robu, da preverim padalo nad sabo in potem stopim v zrak.

Sam grem bolj na Trebelnik in me samo dviguje, za razom pa brez vrtenja odlifta gor. Odpeljem naprej proti Vrhniki z višine 1200, pa me še pred Javorčem pogoltne, da moram začeti vrteti. Naberem na 1000 in grem do Javorča, medtem ko ostali trije (medtem sta startala tudi Jurij in Milan) vriskajo s 1500 in Milan baje že čez 1700.

Na Javorču nizek pobiram in grem nazaj previdno, pa začne kmalu enakomerno dvigati, tako da se samo pripeljem do Trebelnika tik pod grebenom. Pa naenkrat padem v zračno luknjo z -6 dol (?!), da se malo zunaj spet rešim v višave blizu skupaj z Milanom. Na startu se jih kar nekaj pripravlja (tudi Manca), ko se sam z višino 1500 odpeljem drugič na Javorč (pridem na 1000).

Ker sem visok, kar obrnem nazaj in sedaj odpeljem celo nekaj mimo starta proti Anteni. Obrnem s 1000 in se pustim v ravnem letu dvigniti na 1200 in potem čez Javorč naprej pred Vrhniko v Podlipsko.

Urban Jernejčič : Krasno! [18.8.2021 18:39] Andrej Erznožnik : Kaj vam gre fajn, pa še 1h dlje spite [18.8.2021 20:11] Zoran Gaborovič : Ne sam 1h 🙂 [18.8.2021 21:10]

Ko pristanem, me pokliče Mojca, če rabim prevoz. Ko pospravim je že pri meni.

Na Verdu pobereva tudi Milana.

In v Borovnico, kjer ostali že čakajo, da gredo z Milanom gor rešiti svoje avte.

Razen Srečka, ki se je že odpeljal proti domu.

In Jurija, ki je toplandal.

Jurij Kurnik : Lepo je šlo gor, pa tudi dol 😉 Super tudi, ko se ni potrebno ukvarjati z logistiko. [18.8.2021 20:06]

Z Mojco počakava v Škorpijonu, da se vrnejo dol. Milan, Uki in Slavc se nama pridružijo še na eni kavici…

Neverjetno lepo (ob predhodnem pričakovanju močnega vetra in dosti bolj divjih razmer v zraku). In ob 17.30 so bili nekateri na 2000 nad Zavrhom (Jurij 🙂 ). Vesel kot radio.

Danes pa mi je dala Kižlovka vetra (dobesedno) za vse lepe in mirne lete zadnjih dni…

Od nočnega neurja je zjutraj še deževalo, tako da pridem v dolinico šele po primarni terapiji, malo pred 12h. In piha z vseh strani. Da šumijo krošnje in se belijo listi in krivijo veje, ko se štimam pri LC. Počasi hodim gor, pa je ves čas enako. Nenaden sunek mi celo napihne nabrano padalo, da ga le s hitrim obratom od sunka umirim na hrbtu.

Seveda grem najprej levo v kot pod gozd. Pa piha tudi tu vsakih 5s iz druge smeri (res pa da malo manj, zaradi zaslombe gozda). Pa si ne upam tu postaviti, saj vidim, kako na prelomu vsake toliko pridivja veter. In grem raje na prvotni stari start na gričku nad prelomom (kjer je odprto proti dolinici).

Razgrnem in potem mi ga rola z ene smeri, pa iz druge, pa od zadaj, od spredaj pa ga ne odvije nazaj, tako da se vsakič odpnem in ročno razvijam. Vmes moram tudi štrikce razpletati. Potem pogruntam, da ga najbolj kontrolirano sfuzla, če sedim za kupolo na sredi in držim padalo, ko najhuje razmetava (tako ga potem najhitreje odmotam, pa še štrikce ne zaplete).

To dogajanje se ponavlja cca 2 uri, ko se le malo umiri, da namestim padalo in se vpnem in ker še nič ne šumi naokoli in koruza ne plapola v dolini, potegnem. Čez prelom se bolj vržem, da me zagrabi in nabije gor in naslednji moment spusti in potem me še nese do konca koruzne polja, kjer pa spusti na mestu na tla.

Hitro po LCja in nabrano padalo vanj. In kmalu spet vse zašumi še močneje. Iz študijskih razlogov še malo posedam v dolini, pa se obdobje miru, ki bi bilo daljše od 15.sek ne ponovi…

Tudi danes vročina ne popusti in spet sem pozen.

Na lokaciji pod gozdom piha lepo gor in ko potegnem, me hitro vzame in spet me drži, da odletim daleč, daleč. Le malo manj kot včeraj.

Sem se včeraj zvečer lotil “manjših” popravil mojega zgonjenega Supairovega zica Skypper, pa sem obupal ob 2h zjutraj.

In tako sem danes še bolj pozen v Kižlovki. Na obeh travnikih ob kolovozu je seno že pospravljeno in travnika spucana u nulo. Dolina že puhti od vročine in me kar malo daje, ko hodim gor.

Spet postavim v levi kot postriženega travnika, kot zadnje dni. Piha sicer rahlo gor, kot včeraj, ko potegnem, pa moram narediti kar nekaj več korakov, da me vzame.

Ampak danes drži, kot še nikoli. Čez kolovoz in potem moram kar malo pobremzati, da pristanem pred koncem spodnjega travnika.

Vesel kot radio, saj je včerajšnji najlepši let danes še lepši in daljši (po mojem najdaljši let starta 🙂 ).

Pa se se mi pridruži včerajšnji sogovornik, ki je med mojo akcijo prišel obračati seno na včeraj pokošeni travnik na desnem pobočju. Pa je še v senci in raje nabira robide in “občuduje” mojo akcijo. Z njim se počutim že skoraj domačina, tako prijetno kramljava in si izmenjava nekaj vaških novic in čenč…