Danes še vedno mraza -5, ko že sonček sije v dolinico in so tla doline še v mrzli senci. Manjša inverzija tik nad tlemi in +5st na 1000 in višje gori ohoho napovedanega S. Ampak po tleh doline tudi kar potegne.

Na startu topel sonček že lepo greje, da so krtine že vse blatne in puhti para s trave. Postavim in se vpnem hrbtno, saj občasno dahne gor (po dolini pa so bili sunki ravno kontra, dol od SV). Lepo dvignem hrbtno (sem že toliko “poskočen”, da sem domišljav tudi v švoh vetru 🙂 ) in po obratu speljem še pred prelomom. Visoko nad dolino, močno me spusti, potem pa nizko nad tlemi še daleč, do kolovoza in čez.

Danes pa spet v jutranjem hladu -2 (z močno inverzijo do 1100) v Kižlovko. Zaradi pokritosti tudi na poti gor ni nobenega sončka skozi mrč.

Na startu imam asistenco pri postavljanju, tako da samo čakam, da malo manj dahne z leve (torej na 0, saj gor ni nobene sapice). Potegnem in speljem naprej in nad dolino in v zlivajočem zraku že pred kolovozom na tla.

Za zaresno letenje nas skliče danes Milan: 12.00 Vrhnika za Kovk. Kar nekaj nas potrdi (kljub neobetavni situaciji) in zberemo se: Berto, Erzo, Pojetov Jože, Milan in Dule. Torej je treba z dvemi avti in z Erzom se zbaševa k Bertu, drugi avto pa kar nekaj cinca (saj da je Vipavska vsa pokrita, ja pa res, pa še vetra ni več kot sunki 4, pa Koreno bolj piha, pa…).

Mi trije se odpeljemo od zadaj na Kalce in proti Kovku, vmes pa zvemo, da se druga trojica odloči za menjavo opreme in akcijo na Korenu…

Ko prihajamo na start, res tudi v živo ne zgleda preveč obetavno (Čaven se sploh ne vidi skozi megličavost, še Ajdovščino komaj vidimo s štarta, ampak pristanek in Vipava se pa lepo vidita… Ker občasno tudi pihne močneje, takoj postavimo. In pod nadzorom Erza in Berta tudi po postavitvi zidka potegnem prvi, ko le dovolj pihne gor (in mislim, da kar lepo hrbtno startam).

Potem pa samo še dol. Pod Podrto še lovim neke hlape in minute, da ob dovolj nizki višini odcurim do Anje…

Erzo na startu pa še kar kombinira logistiko za Berta z novim padalskim znancem Arnejem Jegličem (Berto ima namreč ključ svojega avtomobila – kot vedno – pri sebi in le on sam – če hoče leteti – mora priti gor po svoj avto…).

Tako se že grejem s kuhančkom pri Anji, ko pristane na uradnem Berto, skoraj hkrati pa še Arne.

Erzo se javi blizu Vipave.

Andrej Erznožnik : Ko jaz rečem, da bo Koreno za dons zadost, Milče nabija o Kolkaču, ko je treba it, gre po korenček. [27.1.2022 14:35]

Še en kuhanček moram spiti (da ne pomrznem), da pride Berto dol in pobereva na Petrolu še Erza in proti Vrhniki…

Včeraj je Kižlovko doživela še en nov obisk: Primčev Andrej je kar 3x skočil in pohvalil teren…

Danes na 1100 10 st. inverzna kljuka, spodaj pa lep gradient in V v LJU. Ker sem malo kasnejši, je sonček že segrel pobočje mojega hribčka.

Res, da je zgoraj že blatno, piha pa rahlo gor. Tako se vpnem hrbtno, malo počakam in potegnem v komaj opazni sapici. Pa mi rata in lepo odletim visoko nad dolinico v hlad (še) senčnega pristanka.

Danes pa moram zaradi primarne terapije bolj zgodaj.

In je spet pod 0, vse trdo in vsa dolina še v senci (sicer je že lep sonček, z inverzijo na 1000 in SZ), ko hodim gor.

Konstantno piha z leve, vendar ne premočno. Potegnem naprej, speljem pred prelomom in visoko po ledenem maslu mimo LCja do kolovoza.