Ponoči mraz in potok v dolinico delno zamrznjen !! Dolinica že obsijana s soncem do dna, pa vendar je pošteno mrzlo na poti gor. Danes imam spet sekundanta s sabo in ker na startu piha enakomerno rahlo gor, se postavim više nad zgornji prelom, bolj pod rob gozda (kjer pa je bolj položno – ampak če bom podiral, imam asistenco 🙂 ).

Še predno si nataknem tangice, je padalo že postavljeno. Poravnam štrikce in vse preverim, kot vedno. Vpnem se hrbtno in počakam, da začutim malo več hladne sape v tilnik. Potegnem, počakam, da je kupola lepo nad menoj in po obratu zalaufam po položnem zgornjem delu. In me hitro vzame in lepo mirno z lepo višino v hladu doline proti LCju. Ko sem že blizu pa poskušam malo poravnati smer s komandami in … je desna komanda čisto nepomično ovita okoli gurten !! Obremenim levo stran, da se zapeljem mimo LCja in stopim na tla.

Človek ne more verjeti – pa vse sem preveril predno sem se vpel !!

Danes zelo podobno kot včeraj, le da sem skoraj 2h prej v Kižlovki (ARSO sondaže ni, dimi malo položeni od V). Sonček že pogrel dolinico, čeprav je potok mestoma zaledenel, ko se peljem v dolino (-8 ponoči, -1 ob prihodu).

Praktično brez vetra, ampak ko pridem na start pa občasno pihne po hribu gor. Vpnem se hrbtno in ob vetru potegnem, pa padalo ni lepo stabilizirano in mi omahne. Potem ga kar ob sunkih vetra postavim v zidek in v drugo lepo speljem. V zraku pa kar nekaj dviganja in guncanja (termika očitno že dela).

Po nekaj usklajevanja z Milanom Erzo objavi 11h za odhod z Vrhnike na Gozd, jaz pa potrdim prihod v Senično okoli 12h. Erzo z Jasno in Klemnom in Pojetovim Jožetom ravno odpelje gor, mene pa prijazno počaka Mikljev Andrej (s Hliševim Andrejem) in me dostavi na Gozd (saj Milan malo zamuja in čaka še žlahto 🙂 ).

Erzo, Pojetov Jože, Jasna in Klemen v pripravah in tudi sam se takoj začnem naštimavati. Tudi Gabor je že tu v lastni režiji. Pride še Uki (tudi v lastni režiji) in malo za njim še Milan z nečakom. Erzo, Jasna in Klemen odletijo že prej, hkrati z mano pa tudi Uki.

V zraku zelo razgibano in kljub občasnim močnim stebrom, ki jih najdem (generalnega vetra malo, stebri ozki in močni in mestoma se kar obrnejo nekam ali celo izginejo… no, vsaj meni), se ne uspem lepo dvigniti. Večkrat ponavljam pobiranje, da se končno le spravim pred pobočjem pri koči nad višino Kriške in se potem bolj ob pobočju (ob občasnem poštenem guncanju v nepričakovanih sunkih) zapeljem na Tolsti (kjer spet v močnem dviganju malo poberem) in naprej pod Storžič. Tu v guncanju bolj zgubljam in ker se približuje polna ura, mi je počasi vsega tega zadosti in se odpeljem nazaj in ven proti Seničnem. Najprej z -2 dol, potem pa zunaj nad dolino spet neko močno dviganje, ampak jaz sem že zaključil in se spravim na pristanek.

Erzo je že na tleh.

Prav tako Pojetov Jože.

Uki pristane tik pred mano.

Malo modrujeva z njim in potem se le lotiva pospravljanja. Pristane še Gabor.

Ko pospravim, pristane tudi Mikljev Andrej,

ki pa ga potem namesto mene odpelje gor rešiti avto Škobernetov Tomaž, medtem ko jaz modrujem z Erzom na cesti v Seničnem, preden se Erzo odpelje v Begunje po Jasno in Klemna.

Ma tole danes mi res ni bilo preveč v veselje.

Milan pristane, ko sem že proti LJU.

Zaradi primarne terapije sem danes pozen. Sondaža danes izredna do cca 2000, zjutraj vsa SZ SLO pokrita na cca 1500, ko pa se peljem v Kižlovko, pa sonce že topi pokrov. V dolinici nobenega posebnega vetra in ko hodim gor, se domišljam, da bo danes tole mimogrede…

Ko začnem na startu postavljati pa butne veter in završijo drevesa naokoli. Padalo mi sfedla v kepo (že skoraj nek dustdevilček), kot se tu ni še nikoli zgodilo. Postavim ponovno in hrbtno vpet čakam na veter po hribu gor, ki res pride. Po dvigu pa mi ga v zraku spet kar sfedla in podre na tla. Še nekajkrat se moram odpeti in postavljati sfedlano padalo, dokler se enkrat res vse ne poklopi.

Po hrbtnem dvigu je padalo stabilizirano nad mano, ampak na polovico poševno iz smeri, po obratu me z mesta vzame. Naravnost naprej z isto višino, potem me močno spusti in nabije gor do višine kot še nikoli. Čisto počasi naprej in z močnim spuščanjem na tla kjer pa, glede na dogajanje, kljub vsemu pristanem lepo na noge.

Samo naberem in v LCja.

Razlagam si, da je danes bila ta dolina en velik kotel, v katerem se je vsake toliko sprožil tu in tam mehur, ki ga je glede na močan gradient pognalo v višave kot še nisem doživel…

Počakam, da sonce pogreje dolino (ARSO sondaže spet ni, dimi dokaj pokonci…).

Na startu (kljub prekrasnemu sončku) še vse trdo ob rahlem vetriču po hribu gor. Vpnem se hrbtno in takoj potegnem, po obratu sem že v luftu in lepo drži nad dolino daleč, daleč…