Danes je zjutraj mrzlo (-7) in raje počakam, da sonce pogreje dolinico.

Zgornji del je že lepo osvetljen ko ustavim na kolovozu, spodaj pa vse mrzlo in trdo. Vetra (skoraj) nič (slab, žagast gradient do 1300).

Ko postavim, rahko dahne po hribu gor, zato se vpnem hrbtno. In kljub šibkemu vetru lepo dvignem in takoj po obratu speljem še pred prelomom. Danes pa lepo drži še daleč v senco in čez kolovoz.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Za zaresno letenje je prva ekipa za Kovk skoordinirana že ob 10h na Vrhniki, kar je seveda zame prezgodaj… Sam imam danes sicer terapijo sredi dneva, vendar me z vsako minuto bolj draži prekrasen sončni dan (z sicer ne tako prekrasnimi pogoji, ampak…). In tako se na koncu odločim in odpovem terapijo (nezaslišano) in hitro iščem kombinacijo za resno letenje. Dule je za, počakati je treba še Mojco, Mega lahko šele kasneje.

In tako na Vrhniki pred 12h nekaj časa počakam, da se vkrcata Mojca in Dule, na Kalcah pa še Mega in od zadaj na Kovk. Cesta je prevozna prav do starta (:-) ) in razen Čretnikove Mojce in Damjana (ki pa je varuh naraščaja) ni nikogar. Veter buta v sunkih, občasno zelo od Z, ko postavljamo. Niti (Čretnikovi) Mojci, niti Megu ne uspe od prve, meni pa po njunem odletu itak asistirata Dule in naša Mojca, ko nekajkrat neuspešno dvignem padalo.

Končno mi uspe odleteti. V zraku mi ni preveč prijetno. Močna rukanja, precej mrčasto in delna visoka koprena (kaže, da tudi S in SZ više in tisti slab gradient niže), naredijo vso to mineštro. Sem pa hitro visok in se odguncam do Hublja in še neprej okoli vogala (cca do Otliškega), ko pa mi pokaže 45 notri proti kotu, raje obrnem, kot da bi se v kontra vetru guncal ven (in mogoče še scuril, kot zadnjič…).

Do starta na Kovku kar visok. Mojca in Dule še vedno čakata / neuspešno poskušata, saj veter postopno narašča. Sam pa še enkrat do Hublja in nekaj naprej, preden obrnem, ko prihaja čez dolino tudi Mega, ki se vrača iz smeri Lijaka. Na Podrti še naberem do 1100 in čez. Dule po postaji sporoča, da je preveč vetra in da bosta z Mojco pospravila in odpeljala LCja v dolino.

Danes se držim bolj levo in pridem nad Plazom do pobočja za njim. Ker Megu ni treba reševati LCja, potegne za mano. Čeprav sem nad Plazom, pa ne morem pobrati nad greben, saj me močan Z (SZ) že kar malo odplakuje od hriba. Zato grem naprej okoli roba (Mega bi šel kar dol k Fami, pa ga pregovorim), dokler bo šlo. Pa že ves nizek (na 500) pod Tablo le dobim neka butanja, ki me potem kmalu spravijo nad greben do Megovih višav (1200).

Mega bi šel nazaj k Anji, sam pa predlagam naprej mimo Nanosa (dokler gre). In z nekaj popravki višine s 50+ mimo Nanosa skoraj do Hruševja.

Mega pristane malo naprej.

Ko pospravim in zakoračim proti robu travnika, pa se že pripeljeta Mojca in Dule z LCjem. Mega nas s pico počaka v gostilni Hruševje (bivša Danica). Ko se malo okrepčamo pa naprej proti domu.

Še vizualizacija najinih letov

Čeprav je tudi še danes nekaj SV, je v bistvu spet normalen dan…

Sonček že malo pogreje pobočja, ko hodim gor. Rahel vetrič obrača sem in tja. Postavim in se vpnem hrbtno in počakam, da spet pride cikel na gor.

Potegnem v šibkem, ga lepo spravim gor in pred prelomom speljem. Ne drži kaj dobro, dokler me tik nad tlemi ne dobi rahel hrbtni veter, ki mi pomaga še čez kolovoz.