Napoved je sicer podobna kot včeraj (z napovedanega bistveno več SV) in zjutraj je po cestah in pločnikih tudi res vse mokro od nočnega dežja. Ampak, ko se začne malo svetliti skozi pokritost, počakam, da posije sonček, ki asfalt hitro suši.

Ne pa tudi Kižlovke, kjer je močvirje na višku. Kljub temu zapeljem po blatnem kolovozu do konca polja in odčmokam po desni mimo lovske na novo lokacijo. Previdno razgrnem in čez noč posušeno in hrustljavo padalo je takoj vlažno.

Čeprav vetra ni nobenega, občasno začutim hlad po griču gor, zato se vpnem hrbtno. Potegnem hrbtno ob naslednjem takem hladu, lepo dvignem, zbalansiram med pluženjem mokre in že visoke trave … in lepo speljem na sredi travnika. Na prelomu ostro desno, da me še malo dvigne, potem pa mimo polja dokler gre.

Identičen sluzast dan, kot včeraj. Ker pa zjutraj v LJU, po nočnem dežju, ne pada, grem raje čim prej v akcijo. Iz megle sicer drobno rosi, vendar manj, kot včeraj.

Danes imam obute najboljše hribovske čevlje, v katerih pa, mi kljub temu, po 100m hoje po močvirnati travi že čofota. Ker je totalno brezveterje sem spet na stari lokaciji, kamor pa pridem res po skrajnem levem robu ob gozdu, da ja potacam čim manj trave.

Kljub previdnemu postavljanju čez noč posušeno padalo takoj popivna mokroto. Vpnem se za naprej, le malo počakam in zalaufam in takoj speljem in me visoko drži in kmalu spusti, da položim padalo v močvirje tik pred kolovozom.

Potem pa coto spet na sušenje…

Zjutraj v LJU rahlo dežuje, zato počakam do primarne terapije, na katero se peljem že v močnejšem dežju. Ko končam, še vedno dežuje, zato čakam. Čakam.

Ko le poneha (čeprav je še sluzavo in vse pokrito) se zapeljem v dolino, kjer pa spet rahlo rosi. V popolnem brezveterju.

Po močvirju po levi na staro lokacijo, saj v tem rosenju in mokroti ne bom tvegal z položno novo lokacijo. Postavim (padalo je takoj vlažno), ko se vpenjam, se rosenje še malo pojača. Takoj zalaufan naprej, padalo gre počasi gor, pa na prelomu lepo zagrabi in me drži do kolovoza, kjer se mi sesuje v mokroto močvirja.

Podobno kot včeraj (majhna inverzija pri tleh ob generalnem JZ in lepo sončno). Čeprav sem malo kasnejši, še vedno trava vsa mokra (pa kar vidno raste iz dneva v dan). Po desni varianti gor.

Previdno postavim, počakam na rahlo sapico od zadaj in hrbtno dvignem. Hitro me vzame, pa morem še vmes malo poteči, da na prelomu ostro zavijem v desno. Najprej me zelo spusti, pa potem kar drži tik nad tlemi, da odložim v mokroto ob kolovozu.

Erzo že skliče zbor za Slivnico ob 10.30 na Vrhniki. Šele ob 11h lahko odpeljem iz LJU in zasledujem situacijo z Jato, ki se premika proti startu (jutranji sonček je prekrila koprena in veter je povsod kar malo upadel). Sem pa odločen za Slivnico, saj sem se vmes namenil, da bo danes ravno pravi dan za naslednji preizkus novega sedeža.

Ko pripeljem na vrh in naberem kose opreme (odločim se za Klemnov Rook2 ML, ki je trenutno v dosti boljšem stanju, kot Mentor3 od zadnjič ali pa Piršev Rook2 ML, ki ga drajsam v Kižlovki – pa še ves vlažen je od prejle) so že vsi v luftu (Erzo, Pojetov Jože in Milan vrtijo visoko nad mano).

Na startu sem popolnoma sam in se začnem pripravljati. Prva pristane Mojca po kar nekaj drajsanja.

Nekaj za njo še Dule.

Medtem si v miru naštimam zic (pošteno skrajšam nožne vezi, nova elastika pa močno napenja kokon, ko si jo nataknem na čevelj). Tudi samo zapenjanje je malo drugačno, kot pri starem zicu, zato sem še posebej previden. Veter je dokaj konstanten po štartu direkt gor (5/7 JZ z vmesnimi luknjami in tudi močnejšimi sunki). Hrbtno se vpnem in pri prvem dvigu Rook2 ugotovim, da imam komande preprijete in zamotane (nervoza…), zato prekinem.

Postavim še enkrat in tudi naslednji dvig ni uspešen (čeprav je veter lep). Zdaj pa pride mimo nek planinec, ki hoče vedeti vse o letenju in za protiuslugo mi “mora” kar on razvleči padalo 🙂 . Tretji dvig je uspešen, padalo lepo stabiliziram po obratu in stopim v zrak.

In takoj ko nategnem elastiko, začnem tlačiti nogo v kokon in z malo onegavljenja uspem ! Potem pa se namestim v zic: kot noč in dan, kako je ta udoben in me lepo oprijema (v tastarem sem imel občutek, kot da se kotalim sem in tja po trugi…) . Še ramenske vezi malo skrajšam in se posvetim jadranju.

Najprej sem malo zadržan, saj je padalo precej dinamično, vetra je veliko in lepo drži. Potem zavrtim pred kočo in naberem nad start in se še malo drajsam sem in tja. Po grebenu naprej na prednjo glavo, kjer spet vrtim. Zdi se mi, da je padalo vseeno malo premajhno za celotno mojo težo z zicem (v tangicah nisem imel pri tem padalu občutka takšne “živčnosti”, res pa, da danes tudi prvič zares vrtim in nabiram…)

Po dobre pol ure počasi odpeljem na pristanek pri Pumpi, pa še nad ravnino malo vrtim in nabiram, preden pristanem.

Vesel kot radio, da se je testiranje izšlo in je zic kot vlit zame 🙂 .

Jože je medtem pristal v Sodražici.

Jože Poje : Težko se je bilo otresti konkurence… [5.5.2022 13:16]

Erzo na planoti.

Andrej Erznožnik : Popolnoma oblačno. Moram it 2x da je 14+11=25 [5.5.2022 15:05]

Milan pa je rinil proti Borovnici, pa se vrnil v Begunje.

Da Mojca in Dule gresta gor v reševanje mojega LCja zvem po telefonu . Ko pospravim in odnesem opremo do Pumpe, pa že vidim novo padalo v zraku: Erzo gre še na popravca.

Andrej Erznožnik : Za ta let je zaslužen gospod E. z Nemške vasi, ki me iz Rogovile dostavi do Grahovga, kjer ujamem Mojco in Duleta ki gresta po avto gor. Popolnoma oblačno a gre 0.5 m gor in ko si že mislim da bo šlo do oblačnosti in daaaaleč, samo v poden. (Inìščemnovprevozpress)) [5.5.2022 15:09]

Popravec ni dal boljšega rezultata, kot prva runda, ampak v seštevku je seveda prehitel vse Slivničarje sporoča, ko smo mi že na druženju v Grahovem (Dule z Milanom pride po mene na Pumpo in se prestavimo tja v bife, kjer čaka Mojca in kamor pride s štopom tudi Jože). Mojca gre še enkrat po Erza, mi pa se medtem raztepemo proti domu…