Spet ponoči dež; jutranja sondaža pokaže manjšo inverzijo na 700. Napoved pa močan S, SV veter, ki bo ruval čez SLO.

Zaradi primarne terapije sem itak kasnejši in je že sredi dopoldneva, ko se pripeljem v Kižlovko. Kljub temu je trava še rahlo vlažna, ko hodim gor. Ustavim se na Novi lokaciji in malo počakam v popolnem brezveterju (in nizkih temnih oblakih, ki pokrivajo sonce, da se le občasno za nekaj trenutko pokaže). Pa si rečem, da bom kljub temu poskusil kar tukaj.

Razgrnem in čakam hrbtno vpet, da bo kaj sapice. Pa je ni, zato v nekem trenutku potegnem in zalaufam na vso moč (kolikor mi jo je dano) in speljem. Z enim vmesnim poskokom na prelomu strogo desno in kar drži, drži,… še čez kolovoz.

Proti jutru je pošteno vlivalo, zato počakam, da se ceste posušijo in celo posije nekaj sončka. Na poti v Kižlovko vsakodnevne ovire na glavni cesti, ki jo trenutno na novo asfaltirajo.

V Kižlovki pa na dovoznem kolovozu domačin, ki zasipava luknje na delu iz potoka v dolinico. S kar nekaj slabe vesti (saj sem zadnje čase slišal, da ob mokrih dnevih le jaz uničujem kolovoz…) se mu pridružim in pomagam z nekaj lopatami. Potem pa on naprej s traktorjem na svoje poti na travniku, jaz pa na standardno mesto in po mokroti desno na Novo lokacijo.

Nobene sapice (čeprav je danes sondaža položena v levo od podna gor), zato na Staro. Tu tudi brezveterje. Hrbtno vpet potegnem prvič, pa se padalo ne postavi lepo in prekinem. V drugo dvignem lepo in po obratu lepo speljem. In me drži lepo po maslu do kolovoza in še malo čez.

Zvečer in del noči je bil v okolici LJU vesoljni potop. Vendar so ceste zjutraj že suhe na poti v Kižlovko. Rahla inverzija nad tlemi, sicer še vedno SV tendence (na Primorskem burja).

Kljub pokošeni dolini sem že po nekaj korakih v mokrih čevljih. Popolno brezveterje, zato z Nove podaljšam na Staro lokacijo. Razgrnem in se hrbtno vpnem.

Ker je brez sprememb le 100% vlažno-toplo brezveterje, čez nekaj časa potegnem hrbtno in padalo po šolsko spravim nad sebe, po obratu še malo potisnem naprej linije in sem v zraku. Lepo po maslu me drži še čez kolovoz…

Potem pa dogovarjanje za zaresno letenje. Erzo je objavil namero za Zavrh (ko bo prost), Milan pa bi čimprej kamorkoli (preden spet kaj zakuha). Na koncu se uskladiva, da greva na Slevico, potem pa na Zavrh, če še bo.

Pa že med potjo po J obvoznici Erzo skliče zbor ob 11.44 na Šodru. Milan mu potrdi Škorpijon ob 11.58 in Dušan prihod gor v vas ob 12.14…

Na Šodru se k meni zbašejo Erzo, Primož in Dule (kot šofer) in proti Borovnici. Mi kar naprej gor, saj za nami prihaja Gracarjev Jože, ki pobere Milana. Na poti na start (po vlažni vročini) je občasno kar čutiti nekaj konkretnega vetra.

Na startu nas pričaka Hlišev Andrej. Malo modrujemo in že so tu še preostali trije zanamci. Počasi se pripravljamo, čeprav Erzo ne bi šel v luft (ker se mu zdi, da je tako kot prejšnjikrat, ko so prvi scurili kot kante…), češ da čaka prve baze. V luft Primož, ki ga res precej ustavlja okoli Trebelnika, ampak potem se pobere in je že v višavah. Potem gre čez nekaj časa Hliš, ki nam najprej izgine za Trebelnikom in ga kar nekaj časa ni, potem pa se počasi tudi on reši v višave.

Vmes vetra od nič do močnih sunkov (postaja pa je nehala oddajati okoli 10h, tako da ne vemo, koliko močni so ti sunki…). Še malo modrujemo v senčki, postaja se zbudi (3,7/6,5) in razen občasnih termičnih sunkov, ko završijo okoliška drevesa se mi zdi OK in se začnem dokončno pripravljati. Pa še Erzo.

Erzo potegne prvi in v sunku vetra atraktivno odleti, jaz nekaj za njim dokaj mirno stopim v zrak. Do Trebelnika le malo zgubim. Tu Erzo vrti precej zunaj in se mu pridružim. Malo bolj zadaj proti grebenu dobim boljše dviganje in potem se mi pridruži on. Do 1000 mi gre močno gor, potem padem ven (in tudi Erza zgubim). Zapeljem se malo naprej proti Bistri in gre samo še dol. Spomnim se zadnjega fiaska v tisto smer in se hitro vrnem na pobočja nad Dolom in spet dobim dviganje. Vendar mi je vse ozračje še zelo razbito, z močnimi sunki in kar ne morem ujeti lepega ritma. Ni mi več prijetno, nikogar ne vidim, tudi padala s starta so izginila (Milan in Gracarjev Jože sta se umaknila v senco, češ, da je čudno in da bosta še malo počakala), le Dušan ves nizek vozi proti Škorpijonu, kjer stoji moj LC, ki ga je Dule pripeljal dol (in nas čaka v Škorpijonu).

Zdi se mi, da so baze naokoli vedno večje in se umaknem bolj nad dolino, da bo šlo dol. Pa ne gre in padam iz enega (sunkovitega) dviganja v drugo. Počasi imam dosti tega guncanja in se zapeljem do Dušana na pristanek (pa še kar nekaj časa traja, saj termika buta vse do tal).

Potem pa s tal med pospravljanjem opazujeva Erza in Primoža v višavah, ko tik nad Trebelnikom (100m ?!) pridivja pilatus in odrohni čez. Malo za tem pa v nasprotni smeri priklopota helikopter…

Milan in Jože imata, ob videnem, vsega zadosti in se odločita spakirati in bosta pripeljala avta dol, tako da ima Dušan rešeno logistiko. Dule me počaka v LCju in na Šodr, kjer bo on naprej reševel logistiko Erza in Primoža…

Spodaj še vedno V tendence, sondaža dobra, v Kižlovki pa tropska vlaga v popolnem brezveterju (po obsežnih nočnih nevihtah). Na Novi lokaciji niti sapice, čevlji že premočeni od (nizke) mokre trave, zato na Staro.

Tudi tu komaj dahne vlaga po griču gor. Postavim hrbtno, malo počakam, pa nobene sapice. Potegnem, lepo spravim Rooka nad sebe in po obratu speljem. Kaj dosti ne drži, dvigne nič, tako da komaj prilezem do kolovoza.