Zaradi današnje primarne terapije, grem zgodaj v Kižlovko. Ko v megli sedem v LCja, je moker, kot da je bil naliv. Vso pot je gosta megla iz katere se cedi, da brisalci delajo. In čeprav parkiram tik pod gričem (da na poti gor po poprovo posušena cota ne bo imela časa navlažiti se 🙂 ), ne vidim vrha pobočja, kjer je “slutiti” start.

Direkt po strmini pobočja gor na Staro. Z max previdnostjo pogrinjam (še) suho coto, ki kar sproti pije mokroto iz zraka in s tal. Čeprav rahlo diha po griču gor (podobno, kot zadnje dni), mi hrbtni dvig ne uspe, saj padalo noče nad mene in se sesuje na stran – v še nepopivnano mokroto.

Ko ga postavljam v drugo – je mokro. V celoti. Razen vrhnjega shark-nose področja, ki ga v luft držijo palčke. Postavim se za naprej in zalaufam kot nor in res zleze mokra cota nad mene. Na robu me vzame in se skozi belino zapeljem proti slutnji kolovoza. In točno na kolovozu stopim dol, da se cota sesuje čezenj in seveda malo levo in desno v mokroto trave (quiz: je bolje blatno in manj mokro padalo, ali max mokro brez blata ??).

In ko jo hočem nabrati, se iz megle pokaže znanec domačin (lastnik teh dveh parcel okoli kolovoza, kjer običajno pristajam in s katerim se super razumeva – in ki ga je doslej motilo le to, da preveč uničujem kolovoz), me okara, da sem danes bil kratek. In mi hkrati zabiča, da na njegovih parcelah ne smem več pristajati, saj mora travnika čimprej pokositi, ker mu krme primanjkuje in jo res rabi (letošnja sezona je bila slaba in vsaj ta jesen je še nekaj dala…).

Ostane mi torej, da skrajšam let in pristajam sredi blata preoranega polja (kjer so mi zadnjič, ob frezanju koruze zagotovili, da jih nič ne moti moje letanje in poskakovanje tod okoli, saj sploh nisem edini in sem priden, ker grem vedno le enkrat 🙂 …). Ali pa da počasi zaključim s tole sekundarno terapijo… In s tem s projektom “serija Kižlovka”, ki se približuje številki 600 neprekinjenih zaporednih dni…

Še eno megleno jutro, da se vse cedi (in slaba sondaža z V,SV do višav). Čeprav kar dolgo čakam, preden se spravim v Kižlovko, sonce ne raztopi te megle.

Okoli 11h plužim po mokroti trave na Staro, pa še vedno ni razsvetlitve. Ko položim posušeno padalo v mokroto, je na robovih takoj čisto premočeno. Na srečo pa rahlo pihlja po griču gor, tako da me po hrbtnem dvigu in obratu takoj vzame. In me drži visoko nad dolino (celo malce dvigne), pred kolovozom pa močno spusti, vendar pridem še nekaj čez, preden sesujem padalo v mokroto in ga nabranega odnesem v LC sušilec.

Standardno megleno jutro (z Z in slabo sondažo do 1700). Ko pridem v Kižlovko še vse megličasto in na start se komaj vidi. S kolovoza okoli po levi na Staro po mokroti in 100% vlagi.

Ko razgrnem, je padalo že vlažno. Pihlja lahno gor, zato je hrbtni dvig prav šolski in takoj me vzame. Z lepo višino nad dolino, da me spusti na hitro na kolovoz.

Padalo popolnoma premočeno na sušenje v LCja.

Erzo skliče zbor na Vrhniki ob 11h (Kovk ali Buzet), meni pa slike kažejo še meglo v Vipavski in tudi drugod po SLO (razen Gorenjske, ki se že koplje v soncu). Ker je Pojetov Jože napovedal, da gre kasneje, šele ob 12h, po svojih službenih obveznostih, sem za to varianto. Še Gracarjev Jože se prijavi za to opcijo (in me pobere pri Rutarju) in Milan.

Nekaj čez 12h počakamo Jožeta, se nabašemo k njemu (midva z Milanom, Gracarjev Jože pa je malo prej že vskočil k Damjanovem Igorju, ki je tudi pripeljal mimo) in čez Logatec od zadaj na Kovk. Danes precej večja gužva na parkingu in predvsem na startu. Piha 4/6-8 in je vse megličasto beličasto, da se dolina komaj vidi. Veliko jih postavlja, še več jih je že v luftu. Postavimo tudi mi.

Prvi odleti Pojetov Jože, potem sem jaz in od naše ekipe še Milan in Gracarjev Jože. V zraku mi je slabše kot včeraj, saj je tu več gužve, zaradi prosevajočega sonca vse bolj bleščavo (vsaj meni) in tudi precej razburkano (močna in sunkovita dviganja, pa spet spuščanja…). Od Hublja proti Predmeji se komaj vidi in je vse temno in razbutano, zato se nekaj za Otlico raje obrnem in odpeljem nazaj. Nekateri so zunaj nad dolino v višavah, drugi nizko ob grebenu. Sam se bolj zunaj zapeljem do Podrte, naslonim na pobočje in v razbutanem nekaj poberem, potem pa kar čez proti Plazu spet bolj zunaj.

Nekateri so nizko pod Plazom, nekateri v višavah nad glavnim grebenom, nekaj nas pobira na Plazu. Kmalu dobim močno dviganje skoraj do višine grebena, ko pa se zapeljem naprej proti Tabli vse pridobljeno izgubim in se vrnem nazaj. Še nekaj časa drajsam sem in tja in nabiram, ker pa se približuje napolnjena ura imam počasi vsega zadosti (vidljivost mi je prav zoprno slaba) in se odpeljem skozi megličavost čez AC še malo dlje, kot včeraj.

Kmalu pristane ob meni Marjan iz Bertove jate, potem pa še tretji padalec, da družno pospravimo. Rusova Mojca je pristala že pred časom in že rešuje njihov avto.

Berto je pristal pri Anji.

S pomočjo kompanjona Zdravka izvede logistiko tako, da prideta po svojega kompanjona in mene (in še tretjega). Marjana odložimo pri Anji, da gre po Milana, ki je že predhodno scuril v Lokavcu.

Jurij Kurnik : Ti kar priznaj: zadišal ti je Lokavški pršut. 😜 [16.10.2022 17:06] Andrej Erznožnik : Ne ne Milan se je danes ponovno odločil da bo pristal v Lokavcu. Drugi tukaj scurijo, on pa se odloči da bo pristal. [16.10.2022 17:19] Milan Velkavrh : Kdo vam laže. Če bi mi namreč zadišal lokavski pršut bi šel pristati v Lokev na krasu. Od tam namreč izhaja ta slavna gurmanske specialiteta. Zgolj v vednost in ravnanje🤗🥴. [16.10.2022 17:32] Jurij Kurnik : Hvala za razsvetlitev. [16.10.2022 18:33]

Nas tri pa Zdravko odpelje gor po avtomobile. Ko pridem dol, naložim Milana, ki je že dostavljen k Anji in se zapeljeva po Pojetovega Jožeta, ki pristaja po obisku Lijaka in Nanosa nekje tam, kot sem prej jaz.

Komentar leta: Kdo bi si mislil… [16.10.2022 17:12] Ana Senegačnik Kurnik : To je pa to, če imaš pomoč od zgoraj! Bravo! [16.10.2022 18:30] Jurij Kurnik : Res, tole je bilo pa sigurno s pomočjo … Bravo! [16.10.2022 18:31] Gvido Jager : Jože, prav sočustvujem s tabo: kar koli narediš dobrega ali več ali nadpovprečnega, vedno je bistveni delež tvojega dosežka pripisan Onemu Zgornjemu. Močno dvomim, da se On Zgoraj kaj dosti ukvarja s tabo, itak dobro ve, kaj vse zmoreš sam, čisto sam 😉 [16.10.2022 19:18]

Potem pa še po Gracarjevega Jožeta v konec doline, kjer je čakal skupaj z Erzom. Seveda je fotkal na startu in pristanku.

Komentar leta: Vsakič, ampak res vsakič se najbolj zaj. če ostaneš doma. To velja za tiste, ki so hoteli it letet, pa so spričo “slabih” pogojev ostali doma. Bilo je pa bolš ko včer. Eni letijo ko šus, drugi letimo in smo moram rečt tud zadovoljni. Isti pristanek kot včeraj – ista slika, primerjaj, kmet sploh ni pospravil sena! [16.10.2022 16:57] Breščak Dušan : Si vsaj na mehko pristal 😂 [16.10.2022 16:44] Dragan Vidic : Dobro si se rešil pri Budanju! [16.10.2022 20:32]

In na AC in proti Vrhniki mimo zastojev skozi obvoz Logatec. Ampak v največji zastoj padeva z Gracarjevim, ko se umakneva na staro cesto proti LJU…

Zjutraj se pripravljam ležerno, kot zadnje dni, ko pa slučajno pogledam radarsko sliko, vidim, da se približuje nenapovedani dež. Hitro sem v LCju, po katerem pa že škropi. Debelo uro še počakam na kavici, da rahel dežek in kapljanje poneha in se odpeljem v Kižlovko.

Ko se ustavim tik pod hribom spet nekaj kapljic, da še 15 min počakam, potem pa se začne skozi 100% pokritost in megličavost celo malo bolj svelikati (ampak ne, da bi bilo kaj duha in sluha o soncu).

Z lepo posušeno coto direkt gor po strmem pobočju in na Staro. Dežek je dodal svoje na roso, tako da je padalo navlaženo in mestoma že mokro, ko je razgrnjeno. Na srečo pa rahlo diha po griču gor (ob slabi sondaži do 1400 in zmernem napovedanem JZ višje gori). Po šolsko hrbtno dvignem padalo, takoj me vzame in z bogato višino proti kolovozu, kjer pa me na hitro spusti, da pridem le malo čez njega.