Zjutraj megla do podna, da jo lahko režeš. Malo počakam, potem proti Kižlovki. Pa po šipah tako rosi iz megle, da so brisalci ves čas v pogonu. Za uro odložim akcijo in potem v dolinico.

Zdaj se vsaj na start vidi s kolovoza od spodaj. Pred njivo direkt po levi na Staro (močvirje je že malo odteklo), kjer konstantno rahlo piha gor (sicer je zgoraj S ob inverziji do 800). Previdno razgrnem, se hrbtno vpnem in takoj potegnem. Po obratu me po treh korakih vzame in visoko nad dolino do kolovoza in še čez.

Ko tlačim mokro padalo v LCja, začne svetloba bolj prosevati skozi belino.

Ker imam nujne zemeljske obveznosti (zobar – popravilo na frišno zlomljenega zoba…) se ne morem udeležiti zbora pri ŠPH ob 13.40. Ko končam, se odpeljem v Horjul (saj je še vedno letalno), medtem ko so ostali že odleteli svoje. Nekateri tudi 2x.

Erzo je ves let pridno fotkal.

Za Zaklancem med svojo potjo poberem Jožeta po drugi rundi.

Jože Poje : Rišem, kot en geometer! [3.10.2022 15:56]

Pri ŠPH naju čaka Milan (po drugem letu…), ki gre z nama gor za šoferja (Jože pa po svoj avto, saj so ostali avti, ki so bili zgoraj, že rešeni).

Milan takoj odpelje LCja v dolino, Jože pa z mano na start Koreno, saj piha še vedno vetrček gor (čeprav postaja javlja SV in V…). Čeprav sem se naštimal v tangice z rezervo že pri ŠPH, mi Jože padalo raztegne še preden zalaufam FlyMe in zapnem jakno.

Malo čakava, saj trenutno ni vetrčka skoraj nič. Ko le spet malo bolj dahne gor padalo (Rook2 Klemen) zadovoljivo hrbtno dvignem in po obratu speljem. Ko pridem ven nad gmajno, me drži v levo pod Slevico, potem pa se mo vdre in se počasi odpeljem do ŠPH.

Stanje se vedno bolj normalizira… Jutranjo meglo raztopi sonček na modrem nebu. Počakam, da se situacija malo posuši, vendar se ob odhodu modro nebo že začne pokrivati. Z mano je sekundantka, ki se ne more načuditi visoki vodu na kolovozu, ki pa se je v bistvu že znižala na skoraj normalo in zbistrila.

Je pa še vse mokro, ko vsak po svoji strani (Alenka išče gobe 🙂 ) hodiva gor na Staro. Ko si natikam tangice, Alenka že (previdno) razgrne padalo. Vpnem se hrbtno, saj rahlo piha gor po griču.

Potegnem, padalo gre lepo gor, vendar je na desni majčkena kravatica. Kljub temu po obratu stabiliziram in speljem, kravatico sprostim in se v rahlem vetrcu zapeljem do kolovoza in še nekaj čez.

Padalo pa (kljub soncu) spet vso mokro od mokrote tal, ko ga tlačim v LCja

Zjutraj ni več dežja, je pa še vse mokro in sluzasto. Malo počakam in v Kižlovko. Više je veliko vetra, gradient dober, glede na zadnje dneve si obetam spet nestresno Kižlovko.

Potok upadel že za polovico, voda je skoraj bistra (dokler ne zapeljem v njo 🙂 ). Parkiram na koncu polja in počez na levo gor na Staro. Rook2 je dokaj suh, posušeno blato od včerajšnje luže se odlušči že v LCju in na poti gor, ko ga malo stresam. Previdno postavim. Hlad prihaja ciklično z ene ali druge, ali tretje strani, za kakšen trenutek sonce celo sramežljivo preluknja meglo/oblake in spet je vse pokrito in megličasto.

Potegnem hrbtno prvič ob hladu v vrat, pa padalo sicer gre gor, vendar je čisto ohlapno, kljub mojemu rikvercanju, zato prekinem. Naberem in ob drugem postavljanju je cota že bolj vlažna. Drugi hrbtni dvig podobno in cota je že dokaj vlažna ob ponovnem postavljanju.

Za tretje se vpnem naprej. Počakam na hlad v obraz in zalaufam in padalo le počasi spravim nad sebe. Pred prelomom me vzame in ob rahlem vetru me odnese do kolovoza.

Spet sesujem padalo direkt na blato kolovoza (ampak vsaj ne v lužo…).

Pa je bilo daneč več problemov, kot včeraj in kot sem pričakoval…