Danes navijam za Slivnico (ali Strmco), kam dlje se mi zdi tvegano, čeprav je napovedana majhna možnost ploh ali neviht (kot je bilo tudi zadnje dni, ko je kljub temu ulivalo in tolklo križem kražem po SLO…). Tudi Erzo je za in razpiše zbor ob 11h na Vrhniki.

Pod Petrolom se naložim k Mojci in Duletu in na Pumpo v Cerknico, kjer se dokončno zberemo: Emil in Sašo, Lin, Dušan in Mega). Šest se nas naloži k Dušanu; Mojca in Dule počakata Erza z zemeljsko podporo (2 šoferja in 2 avta dol za spravit – rešeno 🙂 ).

Kmalu se začnemo cediti na startu, kjer je vročina, kot da nismo na 1000m n.v. Občasno že prbijejo sunki tudi 10 in takoj je treba postaviti. Prvi gre v luft Lin, za njim Emil, potem sem že jaz (po n poskusih v pomikanju dol – ob Megovi asistenci in vedno bolj Z vetru). Medtem pridejo še Suša s familijo in Erzov avto z Mojco in šoferjema.

Končno mi uspe odleteti in me takoj odlifta v višave. Tudi drugi sprva lepo nabirajo nad start. Kmalu smo vsi v luftu; nekateri zgubljamo in se že rešujemo proti Cerknici, drugi so v višavah nad startom, tretji zunaj… povsod je kdo…

Ko sem enkrat že pod grebenom, se z veliko muko le uspem rešiti in pripeljem nazaj na start, kjer po precej muke le dobim neka postopna dviganja nad vrh in končno vdenem en lep in miren steber. Tudi Mojca (ki je bila ves čas visoka) in Dušan (ki se je reševal podobno kot jaz), sta v njem že nekaj nad mano v zanosu nazaj, ko dviganje jenjuje. Ker sem tudi sam danes odločen, da grem proti Borovnici, se ne pustim zapeljati že kar lepi višini (1600) in se ne zapeljem kar za njima, ampak še iščem tu naokoli.

In najdem še malo bolj razrukano dviganje do skoraj 2000, ko se obrnem in zapeljem z vetrom nazaj. Visoko nad Dušanom, ki se neuspešno rešuje pri Stražišču, se zapeljem za Mojco, ki je tudi že dosti nižja ob Novaški gori (Prižnica).

Dušanov let

Nad Leskovice me še rahlo dviguje in poskušam zavrteti, pa me obrat v veter samo zagunca in se spet z vetrom odpeljem 55+ naprej ob Novaško goro, kjer mi pokaže celo 65+. Mojca se trudi nekaj nabrati nad Zabočevim in Planinci (po teoriji bi tu moralo dvigniti ?!), pa samo še zgubi in pristane na svojem priljubljenem pristanku 🙂 .

Mojčin let

Andrej Erznožnik : Odlično [14.7.2024 13:45] Zoran Gaborovič : Super 👍🥳 [14.7.2024 14:23] Stane Bajt : Res odlično. [14.7.2024 14:39] Zoran Gaborovič : Ooooo, to se pa redko zgodi, da Veliki vodja kaj pohvali, da o lajkičih sploh ne govorimo    [14.7.2024 17:47]

Mene pa nad Planinico še malo dvigne, da se s 1000+ odpeljem bolj zunaj v smeri Bistre. Od Planince naprej je vetra dosti manj in pred Javorčem dobim celo neko dviganje. Kaže mi SZ in naberem cca 100m, pa mislim, da se bom ob Javorču lahko še spajsal višje in naprej, pa samo žalostno zacurim…

Andrej Erznožnik : Odlično [14.7.2024 13:45] Jože Poje : Odličen polet. Saj bi tudi Erzotu čestital, če bi se tebe držal! [14.7.2024 15:29] Andrej Erznožnik : Smo zadnjič vzeli, da je 1440 premal za tja čez danes nadgradnja plus ugodne sape [14.7.2024 16:12] Zoran Gaborovič : Ooooo, to se pa redko zgodi, da Veliki vodja kaj pohvali, da o lajkičih sploh ne govorimo    [14.7.2024 17:47]

Zoranov let

Vesel kot radio v vročini kot v kotlu (prej med 1300 in 2000 pa je bilo čudovito sveže) pospravljam. Še predno končam, je Mojčina sestra že pobrala Mojco in sta že pri meni. Na Vrhniko, kjer se z Mojco posloviva od najine zemeljske podpore in z LCjem do nje, kjer ob hladni pijači in jedači analizirava dogajanje ostalih, dokler se nama ne prudruži še Dule.

Mega je potegnil na Unec.

Megov let

Cerkničana sta ostala v svoji občini.

Emilov let

Sašov let

Lin pa je skrbel, da ne bo predaleč od svojega avta na Pumpi in ga je tudi z 2200+ skrbno nadzoroval 🙂 .

Linov let

Andrej Erznožnik : Z 2200 m 11km? uf, glej da se ne boš Slivnici zameru, če se nisi ž [14.7.2024 15:20] Lin More : Ahahha to si sam fouš k nisi do baze prsu :p [14.7.2024 15:32]

Erzo pa se je že drugič zapored odpeljal v Cajnarje, kot da ima tam kakšne obveznosti…

Erzov let

Komentar leta: Take Slivnice pa še ne: vsenaokrog baze, tu pa suho in vrtimo na suho, slabo. Nazadnje se samo še vržem zadaj, da ja ne bi scuril spredaj. [14.7.2024 15:07] Jože Poje : A je treba spet po svoje! Zorana bi se držal 😊. [14.7.2024 15:31] Breščak Dušan : Ali pa Mojce 😆🤗 [14.7.2024 16:09]

Že zgodaj Pojetov Jože objavi poziv za Slivnico: 11.15 Vrhnika. Potrdim (bolje prezgodaj, kot prepozno, čeprav danes naj ne bi bilo popoldanskih ploh in neviht…).

Po primarni terapiji kar gasa na Vrhniko (v sprotnem lobiranju za morebitno postavitev droga po letenju – Mega…). Mojca & Dule, Erzo in Jože se zbašejo v LCja in na Slivnico. Emil pred našim prihodom pokliče za pomoč pri logistiki (na startu kosi še nekaj detajlov) in že jadra nad nami, ko pridemo na start.

Emilov let

Vročina, da komaj dihamo, sončno in nekaj ne prevelikih baz blizu okoli nas, dosti bolj nakuhano pa proti Blokam, Snežniku in Nanosu ter idrskem koncu. V razbeljenem (skoraj) brezveterju postavimo (poleg Mojce mi še Dule pomaga, ko se bašem v zic). Prvi izkoristi redko sapico Jože, za njim Erzo, jaz pa še malo čakam, da spet pihne. In Mojca še nekaj za mano.

Sprva se lovim sem in tja in najdem le majhne balone, ki butnejo gor (ali pa ne), medtem ko je Jože že nevarno nizek… Tudi Erzo se je pomaknil bolj ven in najde neko (sprva) skromno dviganje. Jaz najdem lepše dviganje bolj proti pobočju, ki se z višino občutno lepša v soliden steber. Žal pa se naokoli oblaki hitro množijo in rastejo. Dviganje je vedno bolj stabilno in hitejše (okoli +3) in kmalu sta Jože in Erzo, ki vrtita malo bolj zunaj, že pod mano 🙂 .

Ker se mo zdi, da grem gor proti temni bazi, se nekaj pod 1600 odpeljem nazaj v smeri Borovnice (to je kao danšnji cilj…). Najprej še malo dviguje, potem se mi vdre tudi z -3. Medtem je prišel na start in v zrak tudi Sušev Primož (videl Erzo), Mojca pa je slišala grmenje in se odpeljala proti Pumpi na pristanek, pa tik nad njim dobila zanešeno dviganje za +400m in se odpeljala daleč čez polje v Goričice.

Mojčin let

Zoran Gaborovič : Bravo, zmagovalka Slivnice 😊 [12.7.2024 13:27] Breščak Dušan : Dokler ni objavil Erzo 😂 [12.7.2024 15:32]

Tudi Jože je s 1600 potegnil za mano, medtem, ko je Erzo vrtel še do 1900…

Sam sem upal, da se bom curaže rešil na Špički, pa pridem že tako nizek, da se samo še drajsam ob pobočju na Z z malo popiskavanja in dokončno scurim pri Bezuljaku.

Zoranov let

Jožeta doleti podobna usoda, le da gre pristati nazaj v Begunje.

Jožetov let

Jože Poje : Slaba termika in grmenje – slaba kombinacija! [12.7.2024 13:12]

Erzu pa tudi 300m več višine ne pomaga in pristane pri Cajnarjih (je že videl temino in dež pred seboj…).

Erzov let

Andrej Erznožnik : Najprej ne vem katero padalo bi vzel iz avta… vsenaokoli turni oblakov… piha nič dost, baz nad hribom ni, še zacurimo… ko v drugo bolj zares poberem, da je 1400 premalo za proti Borovnici, že vem – do baze, letim, ko vidim da je v Borovnici popolnoma temno, zgoraj pa Cucong. Pogledam radar padavin na telefonu in nič ne pokaže ali pa samo signal ni dovolj dober, da bi pokazalo dež. Letim naprej in vidim še bolje; prepričan sem, da vidim dež in odvijem, da mi potem že grmi za ritjo.

Med pospravljanjem se temina in treskanje pomika Z od mene proti Rakitni in hvalabogu, da sem scuril…

Dule z LCjem pobere najprej Mojco, potem prideta pome, medtem, ko Jože kupuje hladne radlerje v Mercatorju. Naložimo še njega in potem Erza malo kasneje pri odcepu za Topol. Suša je baje pristal nekaj naprej proti Rakitni (kje točno ne bomo nikoli vedeli 😉 ) in predlagam, da gremo čez Rakitno tudi mi obiskati Milančeta, ki se ni mogel udeležiti letalne akcije, ker trpi na delovnem mestu.

Še Primož pokliče, kje da smo, da je familija že pri Milčetu in naj pridemo čim prej (dokler je še sonce 🙂 ). Erzo pa hkrati sprašuje, kje da je Milče (kot da je mogoče kakšna predčasna strela udarila v njega, ali pa je kam butnil… 🙂 🙂 ).

Ob bajerčku nas sprejme širokosrčni Milče, ki dovoli, da posedemo v bližini njegove pisarne, še vedno v obupni vročini, pod žgočim soncem (črna tema je malo bolj proti Z in ga še sploh ne zakriva). Erzo se gre hladiti v mlako, mi pa še malo modrujemo z družinico Suša/Bizjak.

Ker se Jožetu mudi na zemeljsko-nezemeljska službena opravila, se kmalu poslovimo in zapeljemo mimo Zabočeva še na ogled tolmuna/plaže na Borovniščici, ki mi ga je včeraj opisala Mojčina sestra Meta.

V LJU pa me sprejme dežni urnebes (ki ga je deležen tudi Milanče na delovnem mestu…), ki je zajel S del SLO z dežjem, točo in orkanskim vetrom…

Spet da Mojca pobudo za akcijo – danes zgodnjo, saj so popoldan napovedane plohe in nevihte tam in tu…

Ob 11.30 se pri Škorpijonu naložim k Mojci in Duletu (klobasa na pristanku čisto s strani S od Vrhnike…) in gor. Drugih kandidatov ni, ker bodo šli predvidoma kasneje, ali so zadržani iz službenih (Milče), ali zdravstvenih (Dušan) razlogov, ali pa ker bo kasneje manj vroče (in jih bodo lahko ohladile plohe 😉 ).

Na poti na start lepo pihlja, da se ne stegneva od vročine že na poti. Na startu pa idealno po griču gor SV 5/7, nekaj redkih belih bazic spredaj in oddaljene nastajajoče gmote zadaj. Takoj postaviva (seveda me Mojca razvaja, kot vedno…) in prvi potegnem (danes po šolsko, nič atraktivno…). Mojca takoj za mano.

Medtem ko se jaz v guncanju (rotorjih) prebijam okoli Trebelnika praktično na višini grebena, pa Mojco močan kontra veter vedno bolj spušča. Takoj za robom Trebelnika pa dobim “vnebovzetje” prebujajoče se termike. No, to vnebovzetje je bilo sestavljeno iz guncanja na mehurjih in balonih in ozkih stebrih, vendar sem dokaj hitro nad grebenom in se odguncam naprej proti Bistri. Mojca se medtem preda in odpelje na svoj standardni pristanek, saj je bila njena borba proti vetru (sploh bolj zunaj) neuspešna.

Mojčin let

Sam sem ves čas nad grebenom, z občasnimi močnimi dviganji in spuščanji. Za Javorčem obrnem in nazaj precej hitreje (in mogoče že manj razgonjeno), vendar je zadaj za startom že precej nakuhano in temno. Na Trebelniku naberem nad greben in potegnem do Antene s 50. Po obratu pa me veter ustavi, da se komaj priguncam okoli vogalov spet na Trebelnik, kjer pa je krasno vnebovzetje iz katerega odpeljem kar naprej, saj nočem gor v temino. Samo peljem se do Javorča in še malo čez, po obratu pa spet ekspresno nazaj, sedaj daleč nad dolino, kjer pa gre še vedno samo gor skoraj do pristanka pri Škorpijonu.

Tu pa me ekspresno spusti, da se hitro naslonim nazaj na hrib (sicer bi scuril…) in z nekaj ekspresno dvigajočimi zavoji nadaljujem naprej. Žal prenizek, zato se izpod Trebelnika vrnem nazaj, poberem malo višje in se s cca 600 odpeljem 50+ proti Dražici, kjer stopim na mestu dol v veter po 1.30h dinamičnega jadranja.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, me pokliče Mojca (že z malice od doma), da njena sestra že prihaja po mene 🙂 🙂 (in me mora reva še kar čakati, preden pospravim…).

Ko se peljem proti Verdu, pa vidim, da je vsaj Erzo tudi odletel za nama in se tudi že umaknil temini, ki se vedno bolj nabira za Zavrhom (Gabor je raje odstopil od letalne akcije na startu, Boris pa odpovedal že prej…).

Erzov let

Še vedno V smeri vetra in jaz bi danes kar nadaljeval včeraj začeto zgodbo na Grmadi (= postavljanje droga). Pa se Jata že zgodaj začne dogovarjati za… pozen Zavrh. Ker Mojca skliče zbor za 14h pri Škorpijonu in ga Erzo korigira na 13.45 na Šodru, se pač prijavim (saj sam na Grmadi nimam kaj iskati). Grem pa od doma nekaj prej, da v Župnišču pri Jožefu prevzamem včeraj manjkajoči material, pa še malo predebatirava tehnično izvedbo zaključnih del, ki so se včeraj končala s fijaskom…

Na Šodru se že razteguje predčasno čakajoči Erzo, kmalu prideta še Mojca & Dule, Primoža pa je treba kar podrezati, saj mu zadnje čase ure tečejo počasneje, kot jih šteje ura 🙂 . Ko pride, se z rukzaki v rokah samo zbašemo k njemu in gasa gor.

V vasi je že parkiran Dušanov kombi (pričakovano), zraven pa še Kurnikov avto (nepričakovano – pričakovano 🙂 ).

Ko pridemo na start, piha idealno gor, že med potjo pa vse nebo od J vedno bolj prekrivajo grdi in temni oblaki (kasneje zvemo, da jih je Delux videl z Ulovke že nakuhane v nakovalo… 🙁 ). Dušana nikjer, saj je že pristal.

Dušanov predčasni let

Jurij pa letka nad nami in izvede toplega dinga ravno, ko odletita Primož in Erzo.

Jurijev let

Komentar leta: Preveč sumljivo za moj nivo znanja (neznanja) in izkušenj. 🤔 [10.7.2024 15:10] Željko Kumer : znaš ti puno više nego se usudiš (sebi) priznat 😀 [10.7.2024 15:43]

Mojca mi je (viteško, kot vedno 🙂 ) medtem že pripravila Maestra2, Jurij ga še malo podrži, jaz pa v želji, da se čimprej spravim v zrak, spregledam levo komando ovito okoli gurten … in temu primerno atraktivno odletim…

Takoj, ko se stabiliziram, opazim problem, razpletem komando in z rahlim gasom samo odpičim okoli Trebelnika (ves čas gre “lepo” gor) in se nad grebenom in bolj zunaj (kjer neha dvigovati) peljem direkt za Erzom v smeri Vrhnike/Sinje gorice – stran od teh črnin, ki se širijo za nami. Erzo pri Sinji gorici zavije desno nazaj preverit, če njegova hiša še stoji.

Erzov let

Jaz pa nadaljujem v ravni črti, dokler gre (no šlo bi še malo naprej, pa ne bi izzival daljnovodov in trofaznih in hiš Velike Ligojne…).

Zoranov let

Mojca pristane standardno blizu Šodra.

Mojčin let

Torej samo počakam, da se cel konvoj (vključno z LCjem) pripelje do mene (Erzo, Dule, Mojca, Lučka) in nadaljujemo na zaključno druženje k Mojci & Duletu (no, oni zastavijo tarok turnir, jaz pa se bašem s sadno solato in nacejam z radlerjem in kibiciram 🙂 ).

Danes se sicer formira velika odprava na Smuk, vendar se meni ne zdi pravi dan (po napovedi je bolj V, kot JV in bolj nizka termika…) in imam v planu kaj bolj lokalnega; sploh ker sva se s Štusejevim Dušanom dogovarjala, da bi steber za vremensko postajo spravila s Strmce (kamor je bil končno dostavljen 🙂 ) na predvideno lokacijo – Planinsko Grmado.

Z Dušanom se uskladiva za 12h pri Balah, potem pa se nabere še kar nekaj kandidatov za sodelovanje (Mojca & Dule, Mega, Jean). Tako se prvotni plan transporta spremeni v potencialno dokončno postavitev postaje.

Pri Balah se v Dušanov kombi naložim z Mojco in Duletom, Jeana poberemo na poti proti Lohači, Mega pa z orodjem in postajo kar direkt na Strmco. Tu z nekaj truda in veliko dobre volje naložimo nosilni drog na kombi (ocenjena teža cca 80kg).

In kombi potem previdno po jajcih do štarta na Grmadi.

Drog je hitro pri pripravljenem temelju in pod Megovim strokovnim nadzorom se pripravijo še pomožna orodja za postavitev (leseni drogovi, prekle,…).

Potem pa kar nekaj časa izgubimo s pripravo droga za natikanje postaje (= poskušamo sneti zaključni vijak, ki ni primeren za natikanje postajnega nosilca)… Mega že skoraj odbije oz. odklesa zaključno matico, ki se noče in noče odviti, kjub vsemu zbranemu prisotnemu znanju, grobi sili, moledovanju in preklinjanju… Dokler telefonsko in duhovno nedosegljivi Pojetov Jože (sicer današnji član ekipe za Smuk) končno ne scuri na Gačah in postane dosegljiv za telefon. In pove, da je zaključni vijak privarjen (!?), povezovalni nosilec za postajo pa pri njem doma v garaži (?!)…

Poskušamo se zadovoljiti vsaj z vertikalno postavitvijo droga (saj to je kot da bi postavljali mlaj, a ne ? 😉 ). S pomočjo podpornih rogovil (Mojca, Dušan, Mega in Jean) in mojim (s kolom) usmerjanjem spodnjega konca droga nad/v luknjo temelja, gre zadeva obetavno gor, dokler zgornji del droga ne prevaga podpore ostalih štirih … in zadeva brez kontrole butne na tla in nas ob tem razmeče naokoli…

Na srečo je kolateralne škode malo (praske in kakšna zmečkanina Jean in jaz…), drog pa ostane neprizadet 🙂 . Jaz bi za ponovitev/nadaljevanje, vendar Mega ostro prepove vsakršno nadaljnje tovrstne aktivnosti, dokler se nas ne bo zbralo več opravilno sposobnih udeležencev (v bistvo smo res vsi, razen Jeana, penzionisti, stara garda, nekateri celo gibalno ovirani 🙂 ).

In tako se raje posvetimo letenju. Veter ves čas piha lepo gor, kot je tukaj le redko. Baze naokoli (še) niso pretirano nakuhane, tako, da je roba hitro pripravljena. Mojca in Mega me še poflajštrata (da ne bom s krvjo preveč zapacal lepega (še dokaj) novega zica … in prvi potegnem (s prvim dvigom po šolsko odletim – kar je tukaj le redko 😉 ).

Pred startom me prelepo dviguje in na levo v dviganju do 1100. Za mano pa še ostali. Sprva kaže, kot da bomo uživali do prvih večernih poročil, pa se začne vedno bolj pokrivati in mi vedno bolj curimo… Pristane Mega.

Megov let

Pa Mojca.

Mojčin let

Pa zraven nje še Dušan.

Dušanov let

Medtem ko se jaz ves nizek borim ob vznožju hriba blizu pristanka, se Jean reši zunaj nad poljem. Končno mi vsega zmanjka in scurim na pristanek.

Zoranov let

Tudi Jean je izginil za vogalom (najbrž šel pristat k svojemu avtu ??)

Ostali so med mojim pospravljanjem že odšli, tako da zapeljem še Mega gor po njegov avto, medtem ko zapoznela Sašo in Emil drajsata v višavah nad nama pod skoraj 100% pokritim nebom…

Sašev let

Emilov let