Seveda tudi danes Slivnica… Ampak udeleženci hočejo prej (res je popoldne možnost ploh in neviht), saj naj bi bila bolj JZ tendenca in lahko veter (termika) na Slivnici hitro naraste. Mojca kategorično zavrne zgodnjo udeležbo (ona ne rabi razmetavanje v termiki in bo prišla kasneje, če bo…) in tako se ob 12.45 dobimo na Vrhniki: Gracarjev Jože, Koc, jaz in Pojetov Jože, h kateremu se naložimo še mi 3-je. Na Pumpi v Cerknici naložimo še Jeana in gor.

Ko pridemo gor, je naokoli že kar nekaj razvoja, vendar je še veliko modrine, sploh proti V in S je vse odprto. Piha lepo gor,… dokler ne začnemo postavljati, ko veter skoraj uplahne in začne mešati z vseh strani.

Prva odletita Jože in Koc in hitro pobereta, Jean pomaga meni, saj mi je za prvi dvig premalo vetra, potem pa še Gracarjev, da končno speljem.

Najprej se matram okoli koče, potem odpeljem naprej po grebenu, kjer končno dobim STEBER, ki ga poskušam obdržati… do 2200, ko se zapeljem ven in direkt nazaj proti Borovnici. Do 2300 gre še gor, potem se umiri in začne počasi spuščati. Sploh ne dvomim, da pridem s te višino do Borovnice (brzina 45-55, višina 2000 na Begunjami), ko naenkrat pred Kožljekom dobim občutek, da sem se zaletel v zid in me začne spuščati tudi z -4 (hitrost še vedno 44 !?).

Tla so vedno bližje in ko sem na 1300, se mi zdi, da ne bom zvozil v dolino Borovnice. Panično iščem, pa ne najdem nobenega dviganja, potem bežim nazaj nad Bezuljak, kjer iščem vedno nižji, da na koncu scurim na travnike spodaj.

Zoranov let

Spet razočaranje, čeprav malo manjše, kot včeraj (sicer sem bil 1/2 h v zraku in na 2300, potem sem pa zelo hitro zopet žalostno scuril…)…

Hitro dobim štop do Pumpe, kjer v rahlem kapljanju (medtem je že pošteno nakuhalo in pokrilo nebo tudi s temnimi gmotami) v Jeanovem avtu spremljam dogajanje. Mojci sporočim, da nima smisla prihajati sem, pa pove, da je že na poti in da se bo gotovo izboljšalo (optimistična, kot vedno 🙂 ). Potem vidim, da je Pojetova pika prbita na 1700 na Javornikih, čas mu teče, točka pa miruje, po telefonu se ne odzove ?!… Z Megom, ki je doma, po telefonu in računalniku spremljava situacijo nekaj minut in že skoraj sproživa reševalno akcijo, ko točka le preskoči na LJU Barje, Jože se odzove po telefonu in pristane dokaj blizu svojega doma…

Jožetov let

Gracarjev Jože za Veliko Ligojno obrne in se pelje pristati nazaj na Vrhniko (njega je približno tam blizu, kjer sem jaz curil z -4, dvigovalo v plavi termiki malo kasneje s +4 !?…).

Gracarjev let

Koc javi, da je na Blokah pri Novi vasi, kjer je raje pristal, kot rinil nazaj v črnino nad Slivnico.

Ko pride Mojca, greva kar naprej najprej po njega in potem od zadaj gor na Slivnico. Jean javi, da sta s Pojetom bežala pred dežjem in je pristal pod Krimom.

Jeanov let

Sedimo na startu in čakamo (Mojca, Koc in jaz) in rešujemo zapleteno logistiko, saj (zelo) rahlo kaplja in je vse zadaj grozljivo grdo črno, radarska slika pa kaže za zadnjo uro že vijolično celico nad Postojno v premikanju proti LJU, ki pa je nas v Cerknici komaj oplazila (grmi pa kar močno in vztrajno…).

Logistiko po kakšni uri čakanja rešimo: Gracar gre po Jeana, Poje je itak doma; Jean bo na Vrhniki vzel Kocev avto in prišel z njim na Unec; Koc pa z vrha odpelje Pojetov avto dol na Pumpo, kjer presede v Jeanovega in ga dostavi na Unec.

Midva z Mojco pa sediva še naprej na startu vsaj še eno uro v popolnem (Mojčinem) optimizmu, kako se bo situacija kmalu izboljšala (piha pa večinoma od zadaj dol). Črne gmote za nama se počasi res oddaljujejo nazaj proti LJU, v Ložu že sije sonce (kot tudi na Snežniku in v Ilirski Bistrici 😉 ). Potem pride sonce tudi dol na Polje in trakci obmirujejo, včasih celo nakažejo smer gor.

Mojca gre po robo v avto in končno ji jaz enkrat naštimam padalo. Še malo počaka in v pozitivni nuli odleti po šolsko (ob aplavzu prisotnih navijačev).

Mojčin let

Zoran Gaborovič : Kdor čaka, dočaka  [13.8.2024 20:50]

Ko pridem dol z njenim avtom, ga prevzame, jaz pa odpeljem Pojetovega na Vrhniko.

V LJU pa vse mokro in zatohlo v tropski vlagi izparevajoče plohe…

Spet je danes treba iti na Slivnico, saj nekatere napovedi kažejo podobno, kot včeraj, druge pa sploh ne podobno – ampak celo fantastične pogoje (kasneje bo sigurno JZ, pa super termika, pa…) in razpišem za 14h zbor na Vrhniki.

Zaradi zastojev grem od doma že več kot uro prej in pridem… pred vsemi ostalimi. Potrebuješev Andrej danes pelje še Mojco, Jožeta in mene do Cerknice in od zadaj gor, saj Mega pri Pumpi naloži Štusejevega Duškota in po svoje gor.

Ko pridemo na start, je Mega že v polni pripravi, nad nami pa sta (baje) ravnokar izginila v oblaku Jean in Potrebuješev Gašper. Za nami prideta še Emil in Sašo.

Do sedaj je pihalo (baje) lepo gor (baje celo že kar premočno), ko postavljamo še mi, pa spet pihne dol, pa SZ čez dol, pa SV od leve dol, pa spet malo gor. Odleti Mega in zacuri kot kanta in ves nizek zunaj nad poljem (v resnici je to še tik nad vznožjem nad Marofom…) najde ekspresno dviganje…

Malo kasneje sta v luftu tudi Poje in Sašo in se mu pridružita v dviganju. Potem potegnem hrbtno jaz, ko spet vsaj malo (med mešanjem sem in tja) pihne gor. Podrem prvič (premalo vetra zame), pa drugič in tretjič,… Mojca in Duško mi stoično postavljata.

Poskuša Potrebuješev Andrej, pa ga tudi sesuje prvič, pa drugič,…

Potem ujamem pravi trenutek in po dvigu lepo odletim. Malo butne sem in tja in celo rukne gor, vendar rinem bolj ven, kjer so malo prej pobirali trije predhodniki. Pa dobim le en ruker, ki ga zavrtim in padem mimo. In iščem naprej in gre samo še dol, dol, dol… curaža kot tukaj že dolgo ne…

Zoranova curaža

Na pristanku šumijo drevesa, ko pospravljam (sigurno 5 m/s +, najprej Z, potem SV,…), se priplazim do ceste, kjer pa po 2 min dobim štop (HVALA Rogačev Uroš 🙂 ).

Na Pumpi se začnem nacejati z radlerjem in spremljam situacijo na Live, saj v zraku itak ne vidim nič (no, enkrat zagledam Mojco, ko že vrti proti 2000). Le Andrejeva pika se ne premakne s starta in končno me pokliče, pove, da je zaružil v smrečje in sta mu, sedaj sin (ki je toplendal), prej pa Mojca pomagala rešiti padalo in da je vse OK, da pa bo pospravil in prišel dol.

Vsi ostali so seveda pobrali in odleteli na različne konce v zmernih višavah, kot tudi čezmernih. Še Mega naredi toplega dinga in s tem je tudi logistika rešena.

Megov let

Komentar leta: Pri pristanku sem se nekoliko uštel in položil padalo v koromačevje. Je takoj priskočil na pomoč Gašper Potrebuješ (lepa hvala) in prihranil temu svetu dolgo tirado kletvic. Na štartni livadi je pa še njegov oče dodal roko ali obe. Hvala obema. [12.8.2024 18:55] Janez Kocjan – JanKo. : top! pilot! 😜 [12.8.2024 17:04] Jurij Kurnik : To je to – top odleti in še logistiko uredi! 💪 [12.8.2024 17:30]

Dušanov let

Dušan Štusej : Z ušesi v ravnem letu na plavem nebu dviganje 3+ konstantno. [12.8.2024 17:30]

Mojčin let

Zoran Gaborovič : To Mojca !!!! Na domači prag !!!! Bravo 👍🤩 [12.8.2024 17:56] Jože Iskra : Dobra si [12.8.2024 18:15] Rus Mojca : Potrjena čarovnca😝 [12.8.2024 18:31] Stane Bajt : Bravo Mojca!!!!! [12.8.2024 18:42]

Jožetov let

Zoran Gaborovič : No vidiš, pa si si popravil okus od včeraj  [12.8.2024 19:19]

Sašov let

Emilov let

Jeanov let

Fenomenalem dan in fenomenalni leti naše Jate (razen mene, seveda 🙁 ).

Napovedane podobne razmere, kot včeraj. Spet gre množica na Sorico in v tiste kraje, eni pa vidimo spet Slivnico…

Objavim zbor ob 14.30 na Vrhniki in k Deluxu prisedemo, Mojca, Pojetov Jože in jaz. Na Pumpi naložimo še Mega in gor.

Na startu piha dol… Konkretno dol… Glede na včerajšnjo izkušnjo se flegma začnemo pripravljati (na vročini na polno), saj bo počasi obrnilo na gor. Pa piha še vedno SV dol, čez hrib… Čakamo Jože, Mega in jaz v polni bojni opravi, Boris, Mojca in mladi (na startu pridruženi član) Tadej še v kratkih rokavih. Pa piha samo še dol in dol in dol….

Ko se res za moment pihanje dol umiri, Jože potegne in komaj spelje čez borovce. Na desni ga najprej pošteno mečka (rotorji čez vrh pod kočo), bolj stran od hriba pa dobi batino, da se že križamo… Pa prebrodi krizo in se samo še izbori na pristanek…

Jožetov let

Komentar leta: Najgrši polet s Slivnice. Je pihalo čez. Od spodaj pa je prav udarjala termika. Če bi na široko potegnilo, bi šlo. Tako pa samo rafali… [11.8.2024 19:49] Stane Bajt : Ti piše 4 m/s +, ampak glede na videno te je tam pd štartom dvakrat brcnilo z 10 m/s gor. Zgledalo je divje. Lp [11.8.2024 18:23]

Medtem gor veter spet nadaljuje pihanje od zadaj. Čez kakšne pol ure se izpnem iz sedeža in slečem (in ožmem jakno) in pustim vse na kupu, medtem, ko se Mega prestavi na V start, kjer mu delajo naslednje pol ure družbo ostali in kamor na koncu pridem tudi sam.

Piha dol… Mega v popolni pripravljenosti… piha dol… mi sedimo v senci in modrujemo… piha dol… potem pa mogoče malo manj piha dol… in en trakec celo rahlo zaplapola gor… in Mega potegne in spravi mlahavo padalo nad sebe in se požene dol po pobočju… ali bo… ja, spelje čez smrečje … in se odpelje stran od pobočja v curaži vsaj -2, da ga splakne daleč na polje…

Megov let

Še kakšne 1/2 h čakamo (vsi prisotni sedaj v kratkih rokavih), da na koncu soglasno sklenemo, da danes veter ne bo obrnil več na gor in pospravimo…

Ko se pripeljemo na Vrhniko, me zložijo na parkingu, da presedem v LCja, Mojca in Delux pa vidita zadnjo šanso še na domači Ulovki…

Mojčin let

Borisov let

Sky Rider : Ulovka me pozna, pomahal in pozdravil Polonco na Planini. [11.8.2024 19:35]

Po napovedi naj bi V vetrovi čez dan obrnili na JZ. Mojca predlaga pozno Slivnico (ko bo že ziher miren JZ 🙂 ). Mi je kar prav, da se opoldanska termika malo umiri. Delux objavi zbor za 16h in 5 min čez pod Pumpo na Vrhniki naložim v LCja Mojco & Duleta, Deluxa in Potrebuješevega Andreja.

Od zadaj gor na start… kjer piha z leve dol konkreten V (čeprav je postaja že javljala J in JZ). Ogledujemo si V start, pa je tudi za tja preveč vetra z leve. Mojca predlaga osvežitev v koči (“… Strmca je že JZ, Vremščica tudi, kmalu bo tudi tukaj…”); midva z Deluxom ostaneva na startu na preži.

Ko posije sonce, se veter od zadaj res malo umiri in počasi začneva postavljati, čeprav potem spet pihne od zadaj, takoj ko oblaki prekrijejo sonce. Ravno ko se naši trije vrnejo od koče, naredi po 3h letenja toplega dinga Emil in pove, da je bilo v zraku do 1300 kar živahno, vse naprej do 2700 pa lepo mirno (!) 🙂 . Spet Mojca pomiri, da bo ob tej pozni uri že vse mirno.

Boris se prestavi na V start, jaz pa v vetrčku od zadaj in od strani čakam na strmini, pripravljen za naprej… da spodnji trakci končno enkrat pokažejo rahlo gor. In potegnem in gre Maestro2 krasno gor (se ne spomnim, če sem ga kdaj doslej sploh že štartal naprej ?!) in lepo odletim.

Pred startom takoj levo in že dobim dviganje, ki ga zavrtiva skupaj z Deluxom. In vrtiva (medtem sta v zraku tudi že Andrej in Mojca) in vrtiva in vrtiva… jaz do nekaj čez 2000, ko se izpod baze samo odpeljem nazaj proti Borovnici.

Še kar gre gor do 2100, ko se dviganje ustavi. V direktni liniji glajd proti Borovnici do kamor samo zgubljam višino brez enega samega piska. Upam, da bom kaj pobral na Planinci, ki je lepo obsijana s soncem (sem malo nad vrhom že na 1000), pa nula. Ko obrnem proti Verdu, pa se zaletim v S veter, da grem ekspresno dol. Tudi ko se naslonim na pobočje Zavrha ni nič in samo še pristanem na uradnem pri Škorpijonu.

Zoranov let

Sky Rider : Enostano navijes in gres [10.8.2024 19:05]

Andrej je izbral boljšo linijo po grebenu Zavrha in tam ga je kar bolje držalo, saj je prišel do Bistre.

Andrejev let

Mojca je pristala na svojem standardnem travniku.

Mojčin let

Dušan Štusej : Sem te gledal s Prižnice. [10.8.2024 19:52]

Delux pa je potegnil glajd z izhodiščno višino 2300 in neobičajno kljuko (je imel preveč višine 🙂 ) do Verda.

Borisov let

Komentar leta: Sveže zgoraj. Ta dan si bom zapomnil. [10.8.2024 19:10] Janez Kocjan – JanKo. : hmmm! kej tacga pa še ne! zanimivo! 😜 [10.8.2024 20:18]

Ko Manca pobere Mojco in jo pripelje k meni do Škorpijona, pride tudi Delux iz Vrhnike z Elektrikom in nas dostavi do Šodra, kjer se dobimo tudi z Duletom, da gremo potem še vsi skupaj na zaključno druženje v CH 🙂 .

Po dolgotrajnem večerno-nočnem dežju se zbudim v “belo” jutro. V višavah je sicer šajba, ampak beli megleni pokrov je nekje na polovici Studorja / Vogarja. Dopoldanska napoved pravi idealen SV, potem bo obrnilo na J, Z smeri. Ampak zjutraj postaja šibko meša v vse smeri (tudi Z), megleno morje pa se le počasi trga in dviguje. Verjamem v Vogel in tudi AMojca je (sprva) za.

Ko pa se peljeva skozi Staro Fužino nizke meglice delujejo, kot da je vse nebo pokrito, čeprav kamere z Vogla objektivno pokažejo, da so megle večinoma že stopljene. Vendar AMojca ne verjame v “zagotovljeni” start na Voglu (medtem je tudi že obrnilo na lep SV) in noče tvegati (z morebitnim čakanjem na startu, kar bi prineslo kvečejmu več neljube termike) … in se odloči za Vogar.

LCja parkirava na “parkingu Vogar” na vrhu kolovoza. Ker je danes zadnji dan moje odprave Bohinj 2024, vzamem lahkega M24 in tangice, da ga po dolgem času prezračim (pa še laže bom nazaj gor hodil, če mogoče ne bom odletel…).

Odpešačiva dol na start, kjer je pozitivna 0. Popolnoma sama sva na štartu (tudi brez navijačev 🙂 ), saj tudi tandem proizvodnja že laufa na Voglu, ki se koplje v soncu z nekaj redkimi kosmi megle nad jezerom.

Takoj se pripraviva in AMojca že kmalu stoji na strmi preprogi in čaka na nekaj sape. Končno pihne dovolj gor, da potegne naprej in lepo odleti.

Mojčin let

Andrej Erznožnik : Lepo se maš [9.8.2024 10:48] Mojca Adam Derganc : Vabljena z Lučko naslednjič! [9.8.2024 19:29]

Ostanem sam. Nabranega M24 prestavim na start in razgrnem (v tangicah sem skoraj samozadosten 🙂 ), se rikverc vpnem in kar čakam, da spet pihne gor. Večinoma diha JZ z leve, potem pa le začutim toplo sapco v hrbet da lahko iz prve dvignem M-a. In po obratu lepo speljem.

Nekaj hitrega vijuganja nad jezerom in na pristanek.

Zoranov let

Pospraviva do konca in potem AMojca pot pod noge gor na Vogar po LCja 🙂 Vsake toliko me po telefonu obvesti, da še ni izdihnila.

Mojčin hike

Popoldne pa na kopanje na jezero. Ko samevam na plaži, mi družbo dela množica tandemov, ki z Vogarja dela vse po planu… Visoko nad njimi pod prekrasnimi bazami pa kroži nekaj samotnih soloistov, ki so prileteli od marsikje (eni z Lijaka, drugi iz Dražgoš, mogoče še kdo s Kobale…).