Sem si včeraj rekel, da moram čimprej preizkusiti Rook2 za projekte, če je dobro zliman z duck-tape, hkrati pa še malo pomeriti kakšno drugo padalo….
In po zemeljskih obveznostih kar hitro v Kižlovko, kjer pa ravno sonček sramežjivo pokuka skozi meglo. S padalom gor (kjer je mokrota že rahlo odtekla) in postavim. Pihlja malo manj kot včeraj, vendar je tendenca gor.
Potegnem, padalo gre lepo nad mene in po dveh korakih sem že v luftu … in se zapeljem še malo čez kolovoz.
Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije
Super, starejši Rook2=cota gre v razhod, tale (malo manj star) pa bo odslej za Kižlovko (dokler bo lim držal 🙂 ).
O kakšnih meritvah poroznosti ne razmišljam, saj je trava spodaj še vsa sluzasta…
Podoben dan, kot včeraj (V,SV, dopoldne megla, ki se začne topiti v LJU po 12h). Na Zavrh ne grem (Milanče), ker zemlja najbrž še ni razgrnjena. Sprva me mika Grmada, pa ne dobim nobene žrtve za tja, potem postaja tam itak obrne na S in me ne mika več. Erzo bi (po terenu) šel nekam na sončni novi start na Gorenjsko kam višje, ko pa se dogovarjava kam, se izkaže, da mu je dovolj Ulovka pred hišnim pragom…
Sam pa itak moram izmeriti propustnost raztrganega Rook2 ML (da se odločim za eventualno popravilo) in se zapeljem v Kižlovko.
Spodaj še globoka mokrota, ko pa s coto (Rook2 ML stari) hodim gor, je sonček že posušil pobočje. Tako coto razvlečem po suhi travi v idealno rahlem vetrčku po pobočju gor (kar je bilo v vsej zgodovini tukaj le malokrat).
Potegnem hrbtno, lepo dvignem coto in še pred prelomom speljem … in se zapeljem do kolovoza.
Zoranov skokec (a je to sploh še Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije ???)
Po LCja, zbašem coto v prtljažnik in se na osončenem travniku spodaj lotim meritve poroznosti (kao novejšega) Rook2 ML.
Še dobro, da sem ga strgal, saj nobena meritev (ne na robu, ne bolj zadaj, ne levo in ne desno…) na črnem materialu (ki ga je večina na zgornji strani) ne pokaže čez 10s (večinoma 2-6 sek) !!!
Tako samo z duck-tape zalepim raztrganino in ga bom ob priliki preizkusil v Kižlovki (če bo vsaj za tu bolj uporaben kot stara cota)
Je danes še vedno na sporedu SV, V/burja, na Primorskem močnejša, z dopoldansko meglo predvsem v LJU kotlini, kjer je okoli 1000 pravi 15stC balkon inverzije. Milanče objavi zbor pri Škorpijonu ob 14.30 za Zavrh.
Mojca in Erzo z zemeljsko podporo odšibata mimo pristanka, Lin in jaz k Milančetu in gor, kjer je tudi že Dušanov avto. Odpešačimo na start (po zelo razritem kolovozu ?!), kjer so ogromni kupi zemlje, ki jih je začel gazda danes dovažati na izravnani plato, za finiširanje dodelave našega starta. Po kupih zemlje postavlja Erzo, Mojca pa spredaj na samem robu, sem in tja se med njimi sprehaja Dušan…
Erzo po previdnem nastavljanju štrikcev potegne in kljub šibkemi vetru lepo spelje.
Erzov let
Andrej Erznožnik : Pozabili, da je premaknjena ura, senca na pol doline, kupi zemlje na štartu…. [4.11.2024 21:11]
Naslednja je Mojca, ki kar zalaufa naprej “v prepad” in zelo atraktivno spelje.
Mojčin let
Potem postavi Lin, po kupih zemlje in ob ročnem niveliranju padala (Milanče in Dušan) tudi dokaj atraktivno odleti.
Zadnji postavlja Milanče, saj se midva z Dušanom po videnem (in dejstvu da vsi 3je komaj pricurijo do Škorpijona) odločiva, da današnji let z Zavrha izpustiva. Ob rahlem vetrčku gor pa Milanče nepričakovano lepo dvigne svojo Deltico s kupov zemlje in po obratu spelje brez problemov.
Za danes napovedane še veliko burje/SV v JZ SLO, ki naj bi čez dan jenjala; pa v splošnem oblačno z možnostjo razjasnitev tu ali tam. Zato me zelo pritegne Erzov predlog, da gremo narediti kakšen nov (zaresen) start okoli Dobrovelj (kjer pa bo bistveno manj V vetra).
Nekaj po 10h se pri mojem Hoferju Lučka in Erzo preložita iz avtodoma v LCja. Na Vranskem ven in po lokalnih cestah mimo raznih (padalsko zanimivih) kmetij
od zadaj do cerkvice Sv.Janeza in Pavla. Nad velikim (z gozdom omejenim) pašnikom parkiramo.
Lučka ostane na toplem v LCju, midva dol na pašnik,
kjer naju v najini misiji takoj začnejo ovirati 3 pašoče se krave. Erzo mi pomaga raztegniti Rook2 in vmes odganja krave, ki morajo nujno do naju. Vetra ni nič, travnik pred prelomom pa zelo položen, kar je za “starejšega občana, ki je poleg tega še gibalno oviran” kar problem. Tretji negativni parameter pa je, da je na prelomu el.pastir, ki je dokaj trdo napet.
Občasno malo dahne vetrič gor in takrat potegnem: hrbtno, naprej, tako ali drugače… in v glavnem padala niti nad sebe ne spravim.
Ko ga 5-tič le spravim nad sebe, pa po slow-motion “laufanju” spet pade nazaj. Erzo mi spodaj vsakokrat drži pastirja in se vsakokrat spet vrača, da mi Rooka (vedno bolj mokrega od mokre trave) ponovno postavi (in je po vsakem poskusu bolj nervozen in neučakan).
Vidim, da me ima počasi zadosti in me tudi vedno bolj nervozno priganja – jaz bi čakal na vetrič, on mi razlaga, da itak ne bo nič bolje in naj bo to zadnji poskus.
Po 6-tem neuspelem poskusu začnem pospravljati, Erzo pa postavi svoje padalo do konca,
potegne (sedaj vetrič skoraj enakomerno nežno pihlja po položnem travniku gor) in po laufanju spelje nad pastirjem… in proti dolini.
Erzov let
Samec Tomaž : Cestitam za rekord starta! [3.11.2024 14:56] Zoran Gaborovič : Hvala za Sectorja 😜 [3.11.2024 15:04] Andrej Erznožnik : Hvala za hvalo, Tomaž. Tu je tudi nekaj bolečine, saj sem to gledal preden si potem ti to prvi odletel. [3.11.2024 18:26]
Ostanem sam in se ustavim v pospravljanju, saj je vetrič sedaj že kar konstanten.
Ponovno vse razpakiram in se naštimam, malo počakam in potegnem. Polaufam in kljub svojemu “tempu” po nekaj korakih speljem. Lepo čez pastirja in … cuf … se zatakne levi rob padala za visoki grm na levi in me sesuje na tla.
Zoranov (grobo prekinjen) “uspešen” start
Poskušam sneti padalo… pošteno se matram z ene in druge strani, od spodaj in s pobočja iznad šavja, pa mi ne uspe. Zato se po 1/2 ure spravim nazaj gor na travnik. Najprej poskušam sam organizirati pomoč koga od lokalcev, potem se vključi še Erzo in hitro najde Tiseljevega Jureta, ki je takoj pripravljen priskočiti na pomoč. On pobere Erza na pristanku in ju dostavi gor.
Dva para usklajenih rok in potegov (in manjši žagarski poseg) hitro osvobodi padalo. Sam pa se že pripravljam za naslednji poskus. Ko pa padalo zgoraj raztegnemo, vidimo, da je na enem mestu močno raztrgano… nobeno modrovanje ne pomaga (piha pa še vedno rahlo gor), s takim padalo ne morem (ne smem) odleteti. M24, ki je zgoraj v LCju je premajhen za tak start, Maestra2 tudi nočem “načeti”… In se me Erzo usmili in ponudi svojega Sectorja 🙂 .
Jure skoči gor v avto po Erzovo padalo in kmalu je razgrnjeno na travniku. Še Lučka pride vmes spremljati dogajanje. Z Erzom tlačita na dnu pašnika žice pastirja dol, Jure me nadzira (in ostaja za vsak slučaj, če bo treba še kaj požagati…).
Potegnem hrbtno in po obratu speljem iz prve takole, kot je videti na posnetku …
In se v dolgem počasnem curjenju zapeljem čez Žovnečko jezero in nazaj na pristanek.
Zoranov let
Samec Tomaž : Cestitam za lepo ponovitev! [3.11.2024 14:56] Zoran Gaborovič : Zasluge za lepo ponovitev ima predvsem Erzov Sector (in seveda Jure in Erzo) 😜🤪 [3.11.2024 15:11]Andrej Erznožnik : Haha visoki grm v tvojem blogu…. Zoran se reče drevo [3.11.2024 22:29]
Kmalu pospravim, Lučke in Erza pa z LCjem od nikoder (kot zvem kasneje, je Erzo vmes na hitro naredil še en novnovnov).
Ko sta končno pri meni, pa je še dovolj časa, da Erza odpeljemo še na en, njemu novnov start.
Danes še vedno napovedan lep dan (pozabimo na jutranjo meglo…) vendar v JZ SLO veliko SV oz. burje. Za letenje vidim le Dobrovlje, pa me ne vleče preveč…
Ko tako neodločno motovilim kam in kako, pride po telefonu ideja za sprehod na Sv.Jakoba (z možnostjo odleta in zemeljsko podporo). In v glavi zagledam cerkvico na Osolniku, kjer sem pred dolgimi leti ogledoval možnost odleta na Z mimo Sv.Barbare (še preden se je odlet realiziral s strani nekega drugega padalca, za katerega vidim, da sedaj dokaj pogosto zahaja na Osolnik 🙂 ; ob mojih takratnih ogledih na vrhu je na V odletel samo Pojetov Jože !). Zaresen start, ki ga še nimam, me takoj spravi na polne obrate.
Ko z Alenko že štartava iz LJU, ugotoviva, da peljem v napačno smer (?): jaz bi proti Medvodam, ona pričakuje proti Polhovem Gradcu (??). Z grozo ugotovim, da sem kljub neštetim obiskom Sv.Jakoba v glavi zamenjal ciljno cerkvico…
Po razjasnitvi nesporazuma mi je dano nadaljevati proti Medvodam… Pri Sori na strmo cesto desno in gor na Osolnik. Pri (nekdanji ?) gostilni pustiva LCja in odpešačiva gor.
Nekaj ogledov pri cerkvici na V robu,
potem pa še malo počitka na sončku na samem vrhu v prekrasnem jesenskem popoldnevu. Generalno veter piha z V, termika pa ga tudi popravlja na JV od sedla po travnikih gor z občasnimi sunki (V 2-3/5 JV ?). Odločim se za start proti JV in z vetrom desno nad dolino ter okoli vogala desno v dolino pod Sv.Barbaro.
Ko začneva postavljati, pride na pomoč možakar, ki se predstavi kot nekdanji padalec (veteran), ki dejansko pozna vse naše staroste letenja. V kramljanju se pripravim do konca.
Po dveh neuspelih hrbtnih dvigih in sesutjih (sunki vseeno butajo tudi čisto od leve s strani ) le uspešno dvignem M24 in speljem.
Zunaj dobim kar nekaj sunkov in celo malo dviganja, potem pa z vetrom v hrbet in nekaj guncanja nad cervico Sv.Barbare, kjer me spet močneje butne na robu nad desno dolino. Vzdolž po dolini in nazaj na velik travnik, kjer sem že pristajal z mojih tukajšnjih štartov Sv.Barbara – Kamnar in Sv.Barbara – Kožuh.
Zoranov let
V miru pospravim in kmalu je pri meni Alenka z LCjem.
