Danes še vedno napovedan lep dan (pozabimo na jutranjo meglo…) vendar v JZ SLO veliko SV oz. burje. Za letenje vidim le Dobrovlje, pa me ne vleče preveč…

Ko tako neodločno motovilim kam in kako, pride po telefonu ideja za sprehod na Sv.Jakoba (z možnostjo odleta in zemeljsko podporo). In v glavi zagledam cerkvico na Osolniku, kjer sem pred dolgimi leti ogledoval možnost odleta na Z mimo Sv.Barbare (še preden se je odlet realiziral s strani nekega drugega padalca, za katerega vidim, da sedaj dokaj pogosto zahaja na Osolnik 🙂 ; ob mojih takratnih ogledih na vrhu je na V odletel samo Pojetov Jože !). Zaresen start, ki ga še nimam, me takoj spravi na polne obrate.

Ko z Alenko že štartava iz LJU, ugotoviva, da peljem v napačno smer (?): jaz bi proti Medvodam, ona pričakuje proti Polhovem Gradcu (??). Z grozo ugotovim, da sem kljub neštetim obiskom Sv.Jakoba v glavi zamenjal ciljno cerkvico…

Po razjasnitvi nesporazuma mi je dano nadaljevati proti Medvodam… Pri Sori na strmo cesto desno in gor na Osolnik. Pri (nekdanji ?) gostilni pustiva LCja in odpešačiva gor.

Nekaj ogledov pri cerkvici na V robu,

potem pa še malo počitka na sončku na samem vrhu v prekrasnem jesenskem popoldnevu. Generalno veter piha z V, termika pa ga tudi popravlja na JV od sedla po travnikih gor z občasnimi sunki (V 2-3/5 JV ?). Odločim se za start proti JV in z vetrom desno nad dolino ter okoli vogala desno v dolino pod Sv.Barbaro.

Ko začneva postavljati, pride na pomoč možakar, ki se predstavi kot nekdanji padalec (veteran), ki dejansko pozna vse naše staroste letenja. V kramljanju se pripravim do konca.

Po dveh neuspelih hrbtnih dvigih in sesutjih (sunki vseeno butajo tudi čisto od leve s strani ) le uspešno dvignem M24 in speljem.

Zunaj dobim kar nekaj sunkov in celo malo dviganja, potem pa z vetrom v hrbet in nekaj guncanja nad cervico Sv.Barbare, kjer me spet močneje butne na robu nad desno dolino. Vzdolž po dolini in nazaj na velik travnik, kjer sem že pristajal z mojih tukajšnjih štartov Sv.Barbara – Kamnar in Sv.Barbara – Kožuh.

Zoranov let

V miru pospravim in kmalu je pri meni Alenka z LCjem.

Vesel kot radio za nepričakovano darilo 🙂 🙂 .

ves dopoldan v megli LJU kotline (po telefonu) iščem, kam bi šel danes (na sonček, ki povsod naokoli že toplo greje od ranega jutra…). Glede na včerajšnje dogajanje si želim kakšen nov, zaresen start.

Dopoldne mineva v tovrstnem bluzenju, zato se na koncu zbašem v LCja in proti Strmci (da ne bom še brez letenja ostal na koncu dneva). Z Megom sva bila hitro zmenjena, med potjo pa pokličem še Mojco, ki je tudi za akcijo.

Megov avto pustimo pri Balah, Mojčinega spodaj na pristanku in z LCjem gor. Na startu že kar močno piha (4-5/6-8), v zraku že Jean drajsa sem in tja s kompanjonom.

Mega in Mojca mi pripravita padalo, medtem ko se bašem v zic in hitro v luft: Mojca, Zoran in Mega.

Potem pa uro jadranja predvsem v kotlu med Sedlom in Petričem, z daljšimi potegi ven nad sredo doline (naberem tudi čez 1100) in s curažo naprej v smeri Studena… in nazaj spet brez težav pobirati na Petriču.

Po napolnjeni uri se zapeljem z vetrom do Hasberga in po zavoju po liftu dol, da še do Bal ne pridem.

Zoranov let

Mojca potegne malo naprej od pokopališča.

Mojčin let

Mega pa vmes.

Megov let

Jean je pristal na koncu Polja.

Jeanov let

Mega pobere Mojco in mene in pod Strmco in na start v reševanje avtov.

Dosti bolje, kot sem pričakoval 🙂 .