Erzo že ponoči da na Telegramu idejo za današnje Dobrovlje in nočna napoved kaže idealno: povsod veliko SV, le v Savinjski PP pravi 4 m/s, z višino pa bo veter naraščal povsod.

Jutranje napovedi potrdijo situacijo in Erzu potrdim soudeležbo v akciji. Dogovoriva se za 11h pri mojem Hoferju, potem pa se javijo še drugi interesenti: Peklajev Jernej in Potrebuješev Andrej, ki se dobijo na Vrhniki in v LJU. Javi pa se še Slavka, ki jo malce počakamo na zbornem mestu. Midva z Erzom k Slavki, Andrej pa z zemeljsko podporo in Jernejem za nami proti Dobrovljam.

Oblačnost se po malem trga in vedno več je modrega neba, tako da pridemo na pristanek v lepem sončku, nebo pa že posijano z bazicami. Na pristanku nepregledna množica avtov, v zraku (in tudi na tleh) pa že nekaj padalcev. Ker gre Andrejeva zemeljska podpora peš na start, se mi 3je stlačimo v drugi avto in gor.

Tudi na startu množica padalcev (in gledalcev), ki so v različni fazi pripravljanja (celo 1 zmaj je že sestavljen). Počasi in previdno si pripravljam zaresno opremo (1.klaso 🙂 ), saj Maestra2 nisem vozil že več kot 3 mesece. Vmes ostali odletavajo (tudi Erzo). Slavki je zaenkrat še termično in bo malo počakala, kar izkoristim za sekundiranje meni 🙂 .

Ko spravim vso opremo nase, komaj stojim in naštimavanje me popolnoma segreje (totalno brez kondicije sem, kljub vsem fiziotrerapijam in vadbi…). Ob prvem hrbtnem dvigu nimam dovolj moči, da bi po obratu zadosti stekel in padalo omahne. Ob drugem uspešno speljem (hvala Slavka in Secondo, ki sta mi postavljala padalo 🙂 ).

Desno takoj dobim dviganje in naberem nad greben. Sprva se moram kar privajati letenju s to opremo in mi je kar malo čudno (sem pa baje imel rahel vozel ves čas letenja, ne da bi to vedel), potem sem vedno bolj sproščen in je jadranje sem in tja po in nad grebenom in pobiranje (tudi do 1200) samo še užitek.

Po napolnjeni uri še zadnjič naberem na 1200 in se odpeljem okoli vogala do Vranskega in čez, na koncu doline pa obrnem in v močnem kontravetru pristanem med hmeljišči na travniku ob stari glavni cesti zraven Erza.

Erzov let

Zoranov let

Tudi Slavka je že pristala.

Slavkin let

Pa Jernej.

Jernejev let

Andrej je pa še v zraku, ko z Erzom pospravljava.

Andrejev let

Kmalu pride Slavka z Jernejem do naju in vsi zadovoljni se odpeljemo še v Grofa na zaključno druženje 🙂 .

Super dan, super letenje, super družba in vesel kot radio 🙂 .

Po praktično 3 mesecih od zamenjave kolena si spet upam v rehabilitacijski center Kižlovka. Ker skokec s te krtine pomeni le nekaj sekund v zraku, seveda ni časa za kakršnokoli se prilagajanje smeri vetra, meni pa je zaenkrat poleg nezahtevnega starta še najbolj pomemben 100% pristanek.

Ker je danes napovedano bolj slabo vreme z veliko V vetra, si rečem, da grem (vsaj) pogledat dolinico. Tu pa piha striktno (in kar močno) po dolini dol. Z vetrom v hrbet ne smem pristajati (na pristajalnem delu travnika je čofotajoče močvirje in ideja, da opcijsko pristanem na riti z vetrom v hrbet mi niti najmanj všeč…).

Ker imam zemeljsko podporo, grem (greva) vseeno gor na start – bom pa vsaj malo groudhandlal…

Na startu je dosti manj vetra kot spodaj, vendar meša iz vseh smeri (razen pravilno po pobočju gor). Že v izhodišču se odločim za smer proti levi (kar sem doslej tukaj v 600+ skokcih naredil mogoče le 2x…), pa vseeno je treba čakati, da vsaj približno pihne veter iz tiste smeri.

Dva hrbtna dviga sta neuspešna in šele tretji – naprej, mi uspe, čeprav moram “laufati” in loviti padalo neprimerno dlje, kot sem to doslej počel z novim kolenom (no, doslej 2x 🙂 ).

Vesel kot radio, ko pristanem v veter samo z mehkim dotikom tal v enem koraku.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije