Danes je sicer napovedan prekrasen sončen dan, ampak brez vsake termike, veter nizko spodaj močnejši SV, V, nad inverzijo pa naj bi preko šibkega J obračal na JZ (= višje brezveterje), skratka idealno za kakšne visoke hribe… Eni verjamejo v Lijak, jaz ne (razen seveda zagotovljeno lokalno jadranje, kar pa me ne vleče – kasneje se izkaže, da sem se motil, saj so le na Lijaku bili množično narejeni dolgi leti…). Tudi Zavrh in Grmada bosta po napovedi prešvoh.

Cincamo za sem ali tja ali… na koncu se Milanče odloči za H&F na Kriško, midva z Deluxom pa za dol se vreči z Ulovke. Še Mojca je za in ob 12.30 se zbašeta v LCja in gor, do samega starta. Na štartu vse mokro in rahlo blatno, ko v senci postavljamo, piha ugodno pa rahlo gor. Mojca mi (kot vedno 🙂 ) razgrne Arribo3, še predno sem v tangicah.

Starta prva, jaz pa kmalu za njo. Ozračje čisto anemično, v glavnem le bolj ali manj požira, tako da ni šans, da bi prišla čez Kuren do Podčela.

Mojčin let

Zoranov let

Deluxu pa seveda uspe.

Borisov let

In pride kmalu po naju, da se potem zapeljemo vsi 3je še enkrat gor: jaz po LCja, Mojca, da pelje Elektrika dol, Boris pa na ponovitev.

Borisov 2.let

Po nekaj dnevih močnega JZ in nestabilnega vremena danes prelep sončen dan z SV. Gradient v LJU odličen in Milanče kmalu razpiše zbor za Zavrh ob 12.30.

Pri Škorpijonu že nekaj avtov – predhodnikov? V ruksaku prevekslam Maestra 3 za Maestra 2, saj pričakujem veliko blata in mokrote po preteklih dnevih. K Dušanu se spravimo Mojca, Milanče, Jaroš in jaz, h GMSu pa nepoznani mladenič. Poberemo še Meto (se gre na hrib posončit – in za šoferko) in gor.

Čeprav je danes občutno bolj hladno, kot prejšnje dni, nas sonček in hoja po blatnem kolovozu kmalu ogrejeta. Na startu piha idealno 3-4/5-7. Takoj začnemo postavljati, ko začnejo kapljati skozi gozd na start “predhodniki” (očitno H&F) . Med njimi tudi Hliš z Ingrid, iz vasi pa pride Tina s hčerkico, ki se ji kmalu pridruži Suša (iz podna).

Prvi odleti GMS (v vedno močnejšem vetru) in ga odlifta direkt nad start, jaz pa potem kar nekaj časa čakam, saj veter res narašča proti 10 (napovedana je bila anomalija 10m/s okoli 14h, prej in potem pa manj in to se očitno res uresničuje (?!) ).

Ob prvem dvigu raje podrem padalo, saj mi ga preveč zanese na stran (seveda se zloži v kravjek…). Potem izkoristim nepozornost nabijanja vetra med dvema sunkoma in ga lepo hrbtno dvignem, pa me po obratu z mesta odlifta v višave (z rahlim rikvercom). Hirto sem visoko nad robom in se le počasi pomikam naprej. Hkrati pa ugotovim, da sem si ob menjavi padala pozabil pripeti gas… najprej ga še poskušam pripeti, pa kmalu obupam, saj je treba biti kar pozoren na dogajanje v zraku.

Še nekaj jih je v zraku, večina pa čaka. Ker sem na Trebelniku nad 900, zapeljem nazaj čez start do Antene, obrnem in potem v močnem in živahnem vetru nadaljujem v smeri Bistre. Pa me pri Dolu začne močno spuščati in sem hitro pod grebenom, da se moram kmalu začeti boriti celo za preživetje. Nabiram po m in zgubljam in ne najdem pravega dviganja, dokler ne obrnem nazaj in ob pobočju Trebelnika spet ne naberem do grebena. In potem še nekaj časa motovilim med Trebelnikom in Dolom, dokler nad Trebelnikom končno le dobim lepo dviganje nad 900, potegnem v drugo do Antene in nazaj pridem celo čez 1000. Eni so visoko (npr.Mojca 🙂 ), veliko jih je nizko, jaz pa se to rundo brez problemov odpeljem do Javorča in (počasi in guncajoče) nazaj do Trebelnika, kjer imam po 1.30h zadosti in se odpeljem v senco in hlad pristanka.

Zoranov let

Nekaj jih je že pospravilo, nekaj jioh še pospravlja, nekateri pa so še v zraku.

Jarošev let

Anžetov let

Drejčev let

Juretov let

Mojčin let

Dušanov let

Andrejev let

Rudijev let

Milanov let

Ker je danes veliko JZ vetra čez SLO in večinoma bolj spreminjajoče oblačno/sončno v LJU (megla do podna na Primorskem, krasen sonček na Štajerskem…) in ker ni neke konkretne ideje za kam (= ni nobene ideje za neko konkretno letenje), sploh pa ker imam na obisku hčerko in vnukinjo, ki bi šle popoldan nekam na sprehod, se spomnim na Kižlovko in okolico…

Kar rosne oči dobim, ko se po skoraj 1/2 leta vozim(o) po potoku=kolovozu v dolinico. In ko ustavim LCja v blatu travnika … na startu ravno dviguje padalo neznani padalec ?! To pa je slučaj – po pol leta zanemarjanja Kižlovke pridem in srečam padalca tukaj !!!

Padalec poleti in … pristane na travniku blizu nas. Seveda se moramo spoznati: je Anže R., ki sicer že kar nekaj časa leti (predvsem H&F), je pa letalno “neviden” 🙂 . V klepetu in moji razlagi zgodovine Kižlovke kot “rehabilitacijskega centra” pridemo gor na Staro lokacijo.

Postavimo (Anže je danes prvič tukaj in postavi že petič…), jaz staro coto Rook2. Kar nekaj šumenja vetra je po okoliških pobočjih – in tudi vetra na startu (ki ga baje doslej ni bilo).

Nekajkrat dvignem hrbtno coto (in mi jo tudi sesuje)

Anže odleti in pristane petič. Končno me potem eden od naslednjih sunkov vetra dvigne s tal, me odloži tik pred robom in se moram potem vreči čez rob, da speljem.

Zoranov let

Obe dekleti počakata zgoraj, saj mi je po tako atraktivnem startu nujno 🙂 iti še enkrat gor, Anže pa je to itak tudi nameraval.

Malo počakava na bolj enakomeren veter (in manj šumenja po okolici, čeprav veter po dolinici generalno narašča…). Potegnem prvi in me takoj dvigne in potem kar drži. Ko že pristajam, pa me še enkrat dvigne in odloži zraven kolovoza.

Zoranov popravc

Potem pa še na obljubljen sprehod po prelepi sončni jesenski dolinici.