Danes dopolne krasen sonček v LJU, pa nekaj SV,V in močna burja na Primorskem.

Erzo skliče zbor za Zavrh okoli poldneva, žal pa se ne ve, kako je z vetrom na startu, saj je postaja mrtva že kar nekaj časa. No, meni je problem še sneg in dolga hoja na start in vprašljivost mojega odleta, saj bi potreboval res primeren veter, da bi si na Zavrhu upal odleteti v sedanjem stanju. In še logistika za nazaj v vas v primeru, da mi ne rata. Tako pa o vetru ne vemo nič in se raje odpovem vsem neznankam in se odpeljem pod Kižlovko.

Tu pa še vse megleno, vodostaj visok, travniki malo poprhani s cedečim se snegom. Ko prilezem na start, vse blatno-snežno, piha V z leve, tako da postavim coto (Rook je še popolnoma moker od včerajšnjega neuspešnega dogajanja tukaj, ko mi je pošteno pihalo v hrbet) poševno v levo. Ko se vpnem, začne pa kar konkretno pihati z desne (JZ kot običajno tukaj pri generalnem V, SV vetru) po hribu gor.

Malo čakam in ker ta smer vztraja, naberem in prestavim coto za 90st. v desno. In ko potegnem, mi premočeni Rook gre lepo gor in me na mestu dvigne v zrak (prvič toliko ustreznega vetra, odkar zahajam sem). V zraku me kar drži in zadržuje, tako da kljub dvakratnem običajnemu trajanju letenja, stopim na tla približno na isti razdalji.