Ker zjutraj ne kaže slabo (OK, slabše kot včeraj z nekaj več oblačnosti in napovedanim jačanjem JZ), navijam za Kovk. Milan je mnenja, da bo premočno in se sploh obnaša zelo negativno do te ideje in se na koncu odpove akciji.

Na Železniško ob 11.20 tako pride le še Erzo z Duletom, ki seveda (Dule) tudi navija za Lijak. Prisedem v Erzov avtobus in ga celo peljem do Ravbarkomande, saj je čas malice…

In ker se zdi tudi Erzu premočno za Kovk (čeprav postaja ves čas do našega prihoda v Vipavsko kaže manj kot 3-5/7 in tudi potem le počasi narašča) in zapeljemo pod Lijak. Erzo naheca dva pravkar pristala in pospravljajoča, da gresta z nami (eden po njihov avto in drugi kot naš šofer).

Na startu sprva piha lepo kljub popolni pokritosti in nekaj jih je že v luftu. Naš šofer mi še pomaga postaviti padalo, ko se pripravljam v težko robo. Čeprav piha vedno slabše, uspem lepo hrbtno odleteti.

Z nekaj iskanja se spravim levo nad greben, ko se pridruži s starta tudi Erzo. Zadnji odleti Dule. Erzo potegne proti Zmajarski kar pod grebenom in nekaj nas sledi (nekateri nad grebenom 🙂 ). In kar drži in gre počasi gor do 900. Tisti ki potegnejo naprej proti Skretu, na robu zacurijo in se umaknejo nazaj. Jaz pa še z bogato višino obrnem v luknji in me ves čas nazaj lepo drži. Pri Vojašnici se z Erzom dotikava baze (950) in z lepo višino (malo pod 1000) počasi zgubljam proti startu Lijak. Hočem še naprej proti Danijelu, pa na Z robu ugotovim, da gre prehitro dol.

Obrnem in gre nazaj še bolj dol in sem globoko pod startom in samo še zavijem do V roba in samo še malo poslalomiram do pristanka.

Dule pospravlja zraven mene.

Erzo pa v drsnem letu scuri do Kromberka.

Ko pospravim, grem z avtom po Erza, saj vztraja, da hoče še enkrat gor.

Na startu mu pomagam postaviti padalo (brez bergel in brez palic 🙂 ) in hkrati spoznam še Kurnikovo Ano, ki je danes (sama) že tretjič peš na startu. Medtem, ko grem natankat izsušeni avtobus, Erzo zapelje do Šempasa.

Z Duletom ga pobereva in domov.