Danes pa rosi (mestoma tudi rahlo dežuje), ko odhajam na jutranjo terapijo in tudi ko se vračam z nje. Zato malo čakam doma, dokler se luže na pločnikih le ne umirijo. Potem pa hitro v Kižlovko.

Vendar že pred potokom v dolino spet rahlo pada. Pod grič in v rahlem rosenju gor. Na startu rosenje poneha in ker diha v glavnem od V in za vrat od S, postavim na V. Rook je moker, ko prvič potegnem in ga samo vlečem za sabo. Drugič je že mokra cota in se zadeva ponovi.  

Ko ga v tretje postavljam klasično proti J je dvakrat težji in tako napojen, da se vse sprijema in praktično skozenj vidi trava spodaj. Tako mokrega pa nisem imel še nikoli.

In rahlo potegne po griču gor. In jaz potegnem in začutim, da leze gor in »odlaufam« na vso moč in gre gor…

In se zapeljem nad dolino, kjer pa tudi drži kot tukaj ni še nikoli. Na kolovozu pristanem v blato (močvirje je travnik naokoli).