Na jutranji terapiji mi že zvoni telefon… Ko končam in se peljem proti domu, že dilema: kdaj (Erzo), kam (Manca), in trilema: Kovk, Slivnica, Gozd (Milan). Ko doma le uspem malo bolj pogledati situacijo in z Milanom vzpostaviva jutranji kolegij ob njegovi jutranji kavici (ura je 10.30h), navijam za Vremščico, saj Gozd nikogar prav ne mika, Slivnica je že močna, Kovk pa podoben včerajšnji situaciji.
Postavimo 11.15 za zbor na Vrhniki. Ko med potjo še Kraševci (Rajko) potrdijo, da se tudi odpravljajo na Vremščico in bo logistika rešena, ni več dileme. Na Železniški je treba samo še prepričati dvomljivega Suševega Primoža in z Erzom se zdevava k njemu. Milan h Gracarjevemu Jožetu in kolegu, Berto vozi Škobernetovega Tomaža kar mimo Vrhnike, Manca pa zaradi neodvisnosti sama pritisne na gas.
Primoža odložimo na Piki, da bo H&F gor. Manca gre s križišča z nama z Erzom, ki res z vso previdnostjo pripelje Primožev avto na zgornji start, kjer že postavljajo člani Gracarjevega avta.
Jože pridno dokumentira dogajanje na startu
Vetra je kar nekaj, tako da lepo napihuje padala na startu. Postavimo tudi ostali (starejšemu hendikepiranemu občanu Zoranu seveda pomagajo ostali, predvsem Škoberne in Gracar). Ob intenzivni pomoči tako lahko odletim takoj za Erzom, potem še ostali. Sprva malo jadramo ob zgornjem startu. Erzo najprej reši serijo s toplandanjem.
Ko tu, ob zgornjem startu, zgubim nekaj višine, se prestavim v kanal spodnjega starta, kjer kar vrtim in celo nekaj naberem. Še enkrat pod zgornji start, pa sem hitro spet nazaj pod spodnjim, kjer še malo vrtim.
Milan medtem počasi zgublja in se zapelje na letališče.
Manca tudi počasi tone in pristane na Piki. Nekaj za njo še Berto.
Erzo še kar toplanda in taktizira z upanjem na več vetra.
Potem se tudi sam predam in zapeljem čez letališče in pisto, ob kateri pospravlja Tomaž.
Rinem, kolikor zmorem blizu glavni cesti.
Ko začnem pospravljati, pristane ob meni Primož. Kar nekaj za njim pa še Erzo, po zadnjem startu.
Milana pooblastimo za reševalnega šoferja. Z Rajkom počakata še Bojana, da gredo gor po avte in rešijo tudi logistiko ostalih. Medtem mi trije (Erzo, Primož in jaz) modrujemo in preračunavamo na travici, koliko km cigaret je doslej pokadil neimenovani padalec (40 na dan x 365 dni x 40 let = ? km).
Mimo prideta še Nevidni in Mljač… in še kar nekaj časa poteče, da končno pride šofer Milan.
Ker bi Milan še letel, nas Primož na povratku zapelje z Razdrtega od zadaj še na Strmco preverit, da je tudi tu vse pokrito in preveč vetra…