Zjutraj Erzo lobira za Lijak, vendar me tja ne vleče, saj je napovedana nenadna sprememba vetra v močan JZ. Pa še dopoldanske slike iz Vipavske kažejo vse temno in zabasano že na višini grebenov. Erzo obljublja izboljšanje, pa me ne prepriča (vendar se kasneje izkaže, da je bilo res bolje, kot je kazalo).

Zato čimprej v Kižlovko, kjer pa ni nobenega vetra, vse pokrito in vlažno. Na startu še dodam mokroto Rooku in čakam, da bi vsaj kaj dahnilo po griču gor. Pa diha večinoma z leve in od zadaj. Ko pa res malo dahne gor, potegnem, pa padalo sploh noče gor in omahne na stran.

Še enkrat postavljanje in nova doza vlage. Zdaj ob podobni sapci gor padalo gre (s težavo) nad mene in se zapeljem v dolino. Najprej me za prelomom zelo spusti, potem pa tik nad tlemi drži.

Ko hitro nabiram (da ne bo še več vlage posesano iz močvirja), pa čutim lahen vetrič po dolini idealno gor in pokaže se celo sonček.

Potem se odločim za ogledovalni izlet po novih startih (Erzovih, predvsem od zadnjega leta) med Grosupljem in Višnjo goro. Žal bi mi le eden ustrezal v trenutni rehabilitacijski fazi (ostali so položni ali terasasti ali oboje), vendar tam piha veter močno po griču dol.