Danes napovedano res veliko JZ in dopoldne me že Erzo zaskrbljeno kliče, kaj da se obiram. Samozavestno mu zagotavljam, da v Kižlovki pa res ne bo pretirano in da čakam, da sonček posuši roso.

Ko pa se pripeljem v dolinico, pa tam vetra, kot še nikoli. Vzamem Rooka ML in počasi gor. Piha “lepo” gor (lepo po smeri…), od orkanskih sunkov do bolj nežnega vetra. Kar nekaj časa postavljam zidek in dvigujem in čakam primeren interval z manj vetra. Ampak ti intervali so res kratki.

Potem se le enkrat odločim. Na mestu ga dvignem hrbtno nad sebe in ko se obrnem, me z mesta tudi vzame. Do roba se komaj premikam naprej, potem pa me rikverca ob pobočju proti dolini v levo (lovski preži), nabije gor in spet spusti in spet nabije ob pobočju gor. Končno veter malo popusti, da le prebijem naprej…

Česa takega tu še nisem doživel, čeprav je že nekajkrat bilo kar precej vetra in živahno…