Ob 11.30 se dobimo na Železniški: Štusejev Dušan, Erzo (prostovoljno prijavljen kot šofer) in Milan, pa seveda tudi jaz (ostalih ne zanima, ali gredo kasneje, Mega je že na poti na Smuk s Piršem in Nevidnim…). Ker je na Kovku še vedno okoli 15m/s burje, Lijak pa se že počasi obrača v Z, je cilj seveda Lijak. Ampak nobenega preveč ne vleče (lokalno jadranje ??), potem pa Erzo vrže kost: Smuk. Seveda se vsem zdi prepozno, ampak po 5 minutah se trije zbašemo v Dušanov kombi in mimo Podpeči, kjer se skompletiramo (tu Milan pusti svoj avto) in naprej gasa po lokalnih cestah.

Ob 14h smo na startu na Smuku, kjer ravno še ujamemo ata Pirša, saj je prva ekipa že v celoti odletela nazaj čez hribe. Za nami pa prihaja tudi Gabor, ki je vmes ugotovil, kje smo.

Postavimo: Erzo postavi meni in še sam poskuša, koliko je že mobilen za letalske aktivnosti; v bistvu bi že kar odletel, če jaz ne bi. Tako imam prvi postavljeno in pri prvem dvigu padala kar odletim (čeprav sem hotel v bistvu samo malo namestiti padalo v zidek). Kmalu za mano pa še Dušan in Milan.

Levo pred startom hitro dobim lepo enakomerno dviganje do baze na 1700 in se zapeljem čez hribe nazaj. Prej lepe baze kar izginjajo in le malo lahko popravljam pri Uršnih selih. Pri Dolenjskih Toplicah se že ogledujem za pristankom, saj sem le še 250m nad tlemi, ko se pomikam proti Straškemu hribu. Pa dobim dviganje, ki me spet popelje čez Straški hrib preko 1500.Tudi naprej nobenih baz, tako da počasi curim do Žužemberka, kjer pa moram pristati čez Krko nad desnim bregom, saj sem za pristanke na levem že prenizek.

Po postaji sem slišal, da je Mega pristal nekaj naprej.

Ko pospravim kar nekaj časa neuspešno štopam, preden se me le usmili mlada domačinka, ki me dostavi v Žužemberk v bližino (končno odprte) gostilne pri gradu, kjer ob telečji obari čakam na ostale.

Dušan in Milan sta oba pobrala dovolj, da sta se zapeljala nazaj čez hrib.

Breščak Dušan : Končno viden !!!🤗😷😁 [8.5.2021 19:28]

Gabor pa je bolj spoznaval okolico starta in scuril, ko se je Erzo že odpeljal po Milana in Dušana.

Piršev Aleš je prišel do Grosuplja.

Nevidni pa še nekaj naprej (baje do Brezovice, česar pa seveda ne vidimo…).

Končno moji pridejo do mene, kjer izkoristimo odprti lokal za zaključno prehranjevanje in druženje ob strogih varovalnih ukrepih zaradi novega korona virusa…

Ko se odpeljemo proti domu (pardon proti Vrhniki…) pa se razvije burna politična debata, polna nasprotnih stališč in gledišč (3 : 1). Od Dušana se poslovimo v Podpeči in z Milanom naprej. Še dobro, da pridemo na Vrhniko prej, preden se začnejo fizična prepričevanja.

Na Železniški se Milan še loti meritev propustnosti svojega (novega) padala, midva z Erzom pa vsak na svojo stran.

Še vizualizacija nekaterih letov: