Vso noč in ves dopoldan dežuje na polno, ampak vse napovedi pravijo, da se bo poldne umirilo in celo malo razjasnilo (in kaj hočem drugega, kot verjeti v to in se najprej zapeljem na primarno terapijo…). Sicer pa po včerajšnjem KLV pikniku prav paše, da ni zjutraj preveč nervoze.

In ko se okoli 15h peljem v Kižlovko, je vreme res bolje (čeprav je po šipi tudi občasno nekaj kapelj). Vedno si mislim, da sem že videl maksimalni vodostaj, ampak danes je še višji, tako da je ves kolovoz v celoti pod vodo. Ampak z amfibijo LC pridem v dolinico.

Trava je že tako visoka, ta nabranega Rooka2 ne morem več držati dovolj visoko in seveda obiram mokroto, ko racam/štorkljam gor. Ko razgrinjam, ves čas piha od zadaj rahlo dol po pobočju.

Čakam, da najmanj čutim in potegnem … in speljem pred robom. Zelo me spusti ob pobočju, pa potem malo nad tlemi drži, tako da vseeno začofotam v močvirje šele prav blizu kolovoza.