Sicer je danes napovedanih več ploh in neviht, ampak dejanska situacija kaže lepše stanje. Vendar, glede na izkušnje zadnje čase na Zavrhu, Milan predlaga poznopopoldanski Zavrh, ko bo vse umirjeno… Ostali se strinjamo in Erzo skliče zbor 14.15 na Šodru.

Pride še Mega in Berto, da se naložimo k Erzu (“jaz dam danes prevoz, vi mi boste pa potem reševali avto…”) in do Škorpijona. Tu se naloži še Milan in gor. Spet mi Berto in predvsem Mega neseta robo. Ko pridemo na štart, pripešači iz doline še Sušev Primož.

Takoj začnemo postavljati. Piha idealno, čeprav je nekaj nakuhanih baz naokoli (in Milan poroča tudi o radarskih celicah naokoli). V luft takoj Primož in malo za njim še Erzo, ki ga odlifta takoj po startu. Potem pa sva pripravljena že Berto in jaz (Mega lepo skrbi zame), ko pride še Igor. In potem prbije veter, da polaga drevje naokoli (pravi piš…).

In čakamo. In ker stanje kar traja (Erzo in Suša kar visita levo od Trebelnika…), se na koncu uležem z zicem na tla in bi kar malo oddremal. Modrujemo (in spremljamo radarsko sliko), medtem ko Erzo pripelje nazaj pred start in se potem odpelje na Vrhniko.

Končno se veter postopoma umiri. Prvi gre Igor, takoj za njim še jaz; pa Milan in Mega. Berto se je odločil pospraviti in bo rešil Erzov avto.

V zraku je stabilno in lepo drži in tudi bolj zunaj nad dolino po malem dviguje, tako da se samo peljem do Javorča, obrnem in nazaj (vmes se srečava z Igorjem) do starta in še naprej do antene. Tu spet obrnem lepo nad grebenom in do starta. Pred štartom me začne še dodatno močno dvigovati. Vidim, da se Mega pelje naravnost čez dolino in ga začne spuščati šele nad Planinco. Mene kar dviguje do 1300 in grem bolj v levo daleč zunaj, ko končno le začne tudi mene spuščati. Proti Vrhniki je vse črno in mrčasto, vendar gre počasi dol, tako da zapeljem v zakljuni fazi s 55 na standarden pokošen travnik pri Verdu, najbližje Šodru (ko obrnem v veter, gre po liftu dol na travnik) .

Ko Mega sliši, da je tu še OK, tudi on potegne do sem in pristane zraven mene.

Milan pristane na uradnem in pove, da je bil tam močan veter, ko je pristajal.

Ko z Megom pospraviva, pa že mimo pripelje Berto Erzov avto, da se zapeljemo do bližnjega Šodra.

Kljub dobrim in stabilnim vetrovnim pogojem v zraku v času letenja (ki bi si jih človek lahko samo želel, ni bilo treba sploh zavrteti), sem imel ves čas prisotno napetost, saj nisem vedel, kdaj lahko pričakujem nek piš ali morebitno pretirano zauganje… Podobno so razmišljali tudi Mega in Milan…