Erzo je vmes že sklical zbor ob 10.20 za Lijak. Takoj se odpeljem na AC in proti Vrhniki, vmes pa še koordiniranje / lobiranje za lokacijo (Manca bi raje Slivnico, jaz raje Kovk ali Slivnico, samo Lijak ne, Milan pride mogoče kasneje na Slivnico… Megu je prav, karkoli se odločimo…).
Na Železniški že čakata Manca in Erzo. In ker pelje Erzo, ki hoče na Lijak (napovedan je višje SZ – to bo Kras…), se odpeljemo proti Lijaku. Na Uncu naložimo še Mega, rezerviramo Aleša za prevoz (opozarja na zaporo zaradi kolesarske dirke okoli 12h) in smo dol.
Na štartu nas je najprej malo (le občasni sunki, v glavnem malo vetra) in kmalu začnemo postavljati. Erzo odleti prvi od nas, jaz nekaj za njim (danes se v bistvu pripravim praktično sam, le v zaključni fazi mi malo pomaga Manca, saj je premalo vetra, da bi si padalo lepo postavil v zidek).
Odletim lepo hrbtno in desno od starta takoj začnem navijati skupaj z Erzom. Kmalu sva kar nekaj nad startom (na 900), potem Erzo poskuša proti Danijelu, pa samo curi in se nizek vrne nazaj pod start. Sam mu sprva sledim proti Danijelu, ko pa vidim, da nima nič, obrnem in nadaljujem nad grebenom nad startom proti V robu. Mega je vmes odletel in nabral v višave do 1400 in se odpeljal proti Čavnu (tega ne vem). Manca še čaka na startu.
Proti Vojašnici počasi nabiram in mimo Zmajarske sem na 1200, od tu pa zgubljam do Skreta, kjer se še nekaj časa matram, pa dobim le nekaj m. Piha že močan Z, oziroma še bolj SZ čez rob, zato obrnem in se s 50-60 odpeljem pod Kucljem naprej. Ves nizek malo vrtim z močnim zanosom pod Modrasovcem, da me potem splakne čez Lokavec na tla.
Ker hočem čim bliže cesti, sem (ne da bi vedel) zadnjih nekaj m že v CTRju… Ko začnem pospravljati, vidim, da je Erzo že na tleh in bo šel še enkrat.
Mega proti Nanosu in čez na Kras.
Kmalu dobim štop do Ajdovščine, ki mi prijazno podaljša prevoz do Anje. Tu se vkopljem in spremljam dogajanje. Mega gre čez na Kras in pristane blizu Senožeč.
Manca se javi s pristanka pod Lijakom in prevzame skrb za Erzov avto. Najprej imava z Manco idejo, da bi Erza kar tam pustili, da gre z drugo ekipo domov (sigurno bo v drugo teral do konca), potem pa se izkaže, da je pobral dovolj, da gre na Čaven in naprej.
Ko se Manca pripelje pome k Anji, tudi Erzo pristane pred Zemonom.
Pri njem sva še preden začne dobro pospravljati. Potem pa še po Mega v Senožeče in na zaključno druženje in prehranjevanje v senčko tamkajšnje nekdaj najbolj slavne gostilne na poti na morje.