Danes imam primarno terapijo ob 8h in takoj, ko zaključim, se zapeljem v Kižlovko – kar malo nervozen, kako bom danes speljal svojo sekundarno terapijo (po včerajšnjem ne-dogovoru)l.

Delno oblačno, vendar sonček že prebija oblake. Kljub večernim ploham je tu enako vlažno/suho, kot vsak od zadnjih dnevov. Grem gor po standardni poti, na koncu pa, namesto da bi stopil nad prelom in naredil tistih 10m, ostanem na poraščenem kolovozu pod prelomom, ki ne spada več pod inkriminirano parcelo 1134/2. Grem naprej nekaj korakov in iščem najbolj primerno lokacijo. Od kolovoza se strmo spusti pobočje (parcela 1134/1, katere lastnik razume moje potrebe po rehabilitaciji), ki ga običajno že preletim. Je pa še edini kos v dolini, ki je popolnoma nepokošen in bo najbrž tak tudi ostal, saj je zaradi strmine tole možno pokositi le ročno.

Ko se odločim za “pravo” lokacijo, naslonim coto na zgornji rob kolovoza, poskušam v šavju nekako naštimati štrikce in coto in molim za vsaj malo vetra. Res občasno dahne gor. Stopim korak v globino v džunglo po pobočju dol, padalo gre gor,.. pa neenakomerno (Rook se je očitno malce zataknil nekje v šavje), pa le spelje in sem v zraku. Zapeljem v desno pred koruznim poljem, saj sem nizek (koruza pa tudi raste) in gre, dokler gre…

Ni bilo prijetno in jutri moram poiskati boljšo rešitev…