Skozi Horjul in do ŠPHja. Pred manj kot uro je naša jata pristajala tukaj s Slevice (Mojca, Erzo, Milan, Suša, ob zemeljski podpori Duleta), pa ni več nobenega, zato nadaljujem z LCjem do bližnjega kolovoza na tale griček, prvi od ŠPHja.

Počasi se premikam gor (kljub pokritosti je vroče in soparno) po lepo pokošenem pobočju na platojček in v levo čez prelom proti vrhu. Žal pa je vrh ograjen in poseljen s kozami. Torej lahko postavim samo pod ograjo proti V = ŠPHju, kar je v redu, saj občasno piha od tam (znotraj ograje, kjer je na vrhu Erzov originalni start pa je itak nepokošena džungla, po kateri tacajo koze).

Ko pihne gor, potegnem in laufam, da me sicer rahlo vzame, vendar moram na ravnem platojčku narediti še par korakov, da me dokončno vzame čez prelom. Ostro zavijem v desno po travniku dol in prestrašim družinico, ki se ravno vzpenja po pobočju (vik in krik, da o šoku, ki ga je doživel pes, sploh ne govorim…). Pristanem tik pred glavno cesto.

Malo peš nazaj gor po LCja in naprej.