Po Kižlovki na primarno terapijo, medtem ko se jata že dogovarja za zgodnjo Slivnico (Milan in Dušan pa v lov na 100tko na Lijak). Ko končam se skupina Erzo, Poje in Mega ter Škrljev Franc, že vozijo proti vrhu. Zapeljem dol proti Uncu (krasen dan, JZ, brez baz, modrina in… inverzna kljuka na cca 1100…). Ko se že peljem gor na Slivnico, me Mega sproti obvešča po telefonu o situaciji, ki kaže, da bo dvojica Poje in Erzo scurila. Pa se to res zgodi, s tem, da dvojica rata trojica, saj je šel čez nekaj časa v luft še Franc in tudi scuril.
Na zadnji strmini pod vrhom obrnem in v križišču desno dol v Grahovo. Najprej poberem Erza (ki ga baje gledam v oči, ko vozim mimo njega, jaz pa nisem videl nikogar). Potem rinfuzo naloživa še Jožeta, ki se je že udomačil pri zadnjih hišah Martinjaka. In nazadnje se stlači v LCja rinfuzo še Franc… in še enkrat na vrh.
Robo pretovorijo na start (vključno mojo), kjer nas čaka Mega, ki je že ves kuhan in pečen in se takoj spravi v zrak. Po štartu ga samo odlifta v višave. Pridruži se nam še Razdrihov Sašo v svoji režiji. Vsi se pripravimo, saj piha gor (v resnici pa spredaj vedno močnejši Z), razen Franca, ki gre malo v kočo na pir in boljše pogoje…
Poje po nekaj poskusih atraktivno odleti in ga takoj odlifta v višave. Razdriha razmetava po startu in temu primerno se njegov besednjak stopnjuje, dokler ne uspe odleteti. Potem pa Erzo pomaga še meni (ki me še bolj razmetava po startu), da končno v n-tem poskusi le odletim. Potem pa kot zadnji še Erzo.
Močan Z nas vse ustavlja, piha od vsepovsod. Najprej se lepo dvignem nad start, potem pa si dam opravka s popravljanjem kokpita, na katerem v novem razporedu instrumentov ne vidim nič, ker mi gurtne zakrivajo večino ekranov. To me stane curjenja pod nivo starta, od koder si pa ne opomorem. Pred startom Z tako obliva pobočje, da sploh ne gre naprej (dol pa), zato poskušam malo bolj zunaj, kjer pa dokončno scurim v Martinjak.
Ostali medtem veselo nabirajo, razen Franca, ki je startal res zadnji, se matral v nižinah in na koncu pristal blizu mene. Medtem, ko se Erzo, Jože in Mega odpeljejo čez Bloke, pospravim, prištopam do Erzovega avta na Pumpo, rešim Franca in ga zapeljem domov (ker nimava rešitve za avtomobile z vrha, saj rabiva 2 šoferja) in se odpravim v reševanje naše trojice.
Erzo je pristal na Velikih Poljanah.
Jože se je vrgel še čez hrib v Dobrepoljsko dolino.
Jože Poje : Iz dveh jurjev pa direktno v poden. Če bi to vedel, bi proti Lj. obrnil. Tako pa… [6.7.2021 16:37]
Mega pa je pristal blizu Ribnice.
Vse poberem v bifeju v Ortneku. Nazaj na Slivnico po avte, kjer še malo posedimo na verandi koče ob razgledu in pijači. In potem vsak po svoje: Jože z mano na Vrhniko, Erzo pa na kopanje v Cekniško jezero, za kar nam je vsem lahko žal (sporoča Erzo).
Sašo je neodvisno pristal nekje v Grahovem in če bi se kaj skoordinirali, bi lahko povsem drugače zapeljali logistični del…