Malo se usklajujemo za resno letenje, vendar ni interesentov, pa še Erzo ni preveč navdušen za kamorkoli v tem močnem JZ (Slivnica tudi že 8/13, pa kasneje okoli 10, v Vipavsko nikogar ne mika, zajamčena Brestovica pa je daleč, Vremščica, ki mene mika, pa bo itak premočna…). Erzo bo tako serijo reševal na Hribih, jaz pa naokoli na projekte (čim bližje LJU).

Se odločim, da grem proti Pijavi Gorici pogledati še neuresničene starte, pa najdem v Smrjenah tak lep rehabilitacijski travnik, ta potegnem Rooka 2 takoj ven. Zadnje dni mi ratujejo tudi že položni (in gladki) starti in ta travnik je tak. Res pa, da je zelo položen. Res zelo položen predvsem tam, kjer lahko raztegnem, saj ga, zgoraj na začetku, kjer je malo bolj strm, seka trofazna.

Domišljavo postavim (tukaj občasno potegne od SV očitno termika iz kotla) … in potem še vsaj 10x postavljam, saj ga sploh ne spravim gor, ker meša od vsepovsod. Ob zadnjem poskusu se Rook 2 zloži na kup še tako, da so štrikci vsi pofedlani, kar mi vzame pol ure pretikanja teh tankih štrikcev na +50st sonca, da se lužica nabira v travi okoli mene…

Potem pa potegnem (še obljubljeno zadnjič – samo še nabral bom in v LCja), pa čudežno gre enakomerno gor in rata in se odpeljem v kotanjo…

Ko pridem skoraj mrtev nazaj do LCja, se zapeljem samo še do Pojetovega štarta Gradišče nad Pijavo gorico na ogled. In mi je jasno, da ga ne bom ponavljal, razen če bi nameraval spet začeti rehabilitacijo od začetka…