Že včeraj se je nekaj omenjalo in danes se to uresničuje: glavnina jate si obeta Smuk (no, Erzo lobira v to smer). Mene sicer pozabi obvestiti, pa itak se meni ne zdi najbolje za tako dolgo pot (spodaj je napovedan res idealen JV, zgoraj nad 2000 pa močan SZ, pa še šoferja ni…) in me seveda ne mika tja.
Se mi pa zdi OK Grmada nad Planino in tudi Jean pride z istim predlogom. Še Mega (ki prej ni mogel) ob 12h čaka pri Balah, kamor Jean pripelje še novica Mateja Blatnika, jamarja, ki se že vključuje v red padalcev. Mega nas naloži in zapelje gor.
In potem seveda vsi strežejo meni, da bi me prvega spravili v luft (hvala vsem trem, čeprav se bom malo odkupil z vlogo sonde, saj na startu piha neugodno spreminjajoče).
Ko enkrat lepo pihne po travniku not, celo hrbtno dvignem in se obrnem, pa prav počasi proti robu in me celo lepo vzame (tudi približno ne tako kot zadnjič…). Matej vse dogajanje pridno fotka
Potem pa nekaj časa iščem levo desno in sem že pod štartom in so ozki mehurčki in razrukano in… da končno le prilezem nad start. Kar nekaj časa to traja in šele tedaj prideta v luft tudi Matej in Jean.
Mega pa od nikoder. Nad grebenom so dviganja bolj mirna in prilezem tudi do 1400.
Vsakokrat, ko sem visok, pomislim, da bi se zapeljal nazaj proti Strmci, ampak Jean tega ne nakaže, Matej pa se kar vozi sem in tja nad startom, ne da bi sploh zares zavrtel. Mega pa se matra na startu in nikakor ne more speljati (meni je pomagal, sam se pa mora sam matrati… dobrota je sirota).
Vsaj uro smo v luftu, ko Mega le uspe in najprej zacuri. Matej je že pristal.
Midva z Jeanom pa sva tudi nevarno nizka na Z robu nad gričkom z ruševino cerkvice, kjer pa kar imava neko dviganje. Počasi imam dovolj in že hočem na pristanek, pa me to dviganje spet sprovocira in spet zavrtim in naberem do 1000. Vidim, da tudi Mega nabira tukaj pod nama. Jean se odpelje nazaj nad start ob pobočje, jaz pa imam dokončno dovolj in grem naravnost ven nad polje proti AC (kjer je zastoj od Unca, dokler se vidi proti Logatcu) z namenom pristati.
Pa vsa dolina drži in brez dela vzdržujem višino. Pred koncem polja obrnem pravokotno levo in se peljem do Jakovice spet na isti višini cca 800. In potem nazaj na pristanek, pred katerim se moram kar truditi, da se spravim dol.
Ta moj “odhod na pristanek” mi je dal dobre pol dodatne ure. Medtem pa sta Jean in Mega nabirala in nabrala in se odpeljala čez Strmco proti Predjami. In naprej…
Ko pospravim, pride še Emil na popoldanca po šihtu. Z Matejem se zapeljeva z njim gor, počakava, da starta
in potem odpeljeva avta. Jaz Emilovega na pristanek, Matej pa Megovega v Postojno, za nadaljnje reševanje Jeana in Mega. Jeana je rešila Ana.
Mega pa je še dolgo jadral in po obratu na Škabrijelu na koncu “scuril” v Lokavec.
Zoran Gaborovič : Bravoooo !!! [21.7.2021 18:01]Janez Kocjan – JanKo. : ooooooopa! to pa je neki!!! ;)) ;)) ;)) [21.7.2021 18:10]Breščak Dušan : 👏👏👍👌🤗 [21.7.2021 18:39]Andrej Erznožnik : Tko kot treba [21.7.2021 19:16]
Emil je jadral samo lokalno okoli starta.
