Napovedan zmeren JV in res tudi je. In to pomeni v Kižlovki naravnost gor na start. No, bi moralo biti, če bi v dolinici pihal generalni veter.

Ko se odpravim gor, popoln mir v dolinici. Pa vesel, saj je pragozdna strmina od včeraj pokošena! Še posuši naj se seno in pobere in pobočje (pod inkriminiranim travnikom) bo idealno za start v močnem vetru… Vse to razmišljam, ko hodim gor in si mislim, da danes bo pa tale jutranja terapija res mimogrede…

Ko pa pridem in začnem postavljati, veter spet od vsepovsod, samo od spredaj ne (ampak danes spodaj spet ni nobene inverzije in gradient je spodaj super – je to razlog ?!) . Potem spet študiram cikle in nekako le dočakam vetrič gor.

Potegnem in zalaufam… pa z opletajočim padalom nad sabo (ne da bi držal) pred prelomom prekinem. Pošteno je pihalo od zadaj…

Še enkrat gor pod gozd (tudi zato ni bilo čutiti močnega SZ vetra od zadaj). Čakam dvakrat dlje, da preverjam cikle in ko pihne gor, zalaufan na vso moč (ampak res, to sploh ni več štorklanje), padalo gre lepo gor in zagrabi, pa spet spusti, da se vržem čez rob in me splakne, da komaj dovolj ostro zavijem v desno (pred šavjem) in pod pobočjem zapeljem dokler gre. Gre pa mogoče do sredine dolžine koruznega polja…

Ko nabiram, močno piha s hriba dol (SZ). Danes pa je tale terapija dala dela…