Ob 7h zjutraj močna ploha, da še kar malo obležim. Počasi posije sonce skozi divje oblake in ko začne sušiti asfalt, v Kižlovko. Ampak na poti že par novih kapljic.

V dolini pa sicer grdo črno, vendar brez dežja, pa tudi travnik na poti gor deluje suh (pustimo travo, ki je vsak dan mokra od jutranje rose ali pa danes od dežja).

Postavim in ne morem verjeti, da le rahlo piha po pobočju gor, čeprav črne oblake nekaj višje goni ekspresno od JZ (inverzija spodaj do 700) .

Potegnem in me vzame po treh korakih, da prvič s te lokacije z lepo višino zapeljem čez prelom v desno … in to vse do kolovoza.

*(tako kot novi koronavirus že dolgo ni več nov, tudi ta lokacija ni več nova, ampak glede na originalno pač naj ostane tako poimenovana, da bomo znali ločiti, ko bom (morda) nekoč spet potegnil s prvotne 🙂 )

Ko grem proti LCju pa že velike kaplje… Narava zadnje dni sodeluje z mojo sekundarno rehabilitacijo