Med vožnjo v Kižlovko prav zaskrbljeno opazujem nebo, saj je vse pokrito in se zdi, kot da bo vsak trenutek začelo deževati. Pa v dolinici, razen generalne mokrote (rose in tropske vlage v zraku), ni (še) nobenega kapljanja.

Na vrhu postavim v rosno travo ob rahlem občasnem dihanju gor. Potegnem in sem hitro v zraku. In tik nad tlemi zavijem v desno čez prelom. Drži pa komaj do konca koruznega polja.

Iz trave spet nalagam v LCja dokaj mokro padalo.