Sem se včeraj zvečer lotil “manjših” popravil mojega zgonjenega Supairovega zica Skypper, pa sem obupal ob 2h zjutraj.

In tako sem danes še bolj pozen v Kižlovki. Na obeh travnikih ob kolovozu je seno že pospravljeno in travnika spucana u nulo. Dolina že puhti od vročine in me kar malo daje, ko hodim gor.

Spet postavim v levi kot postriženega travnika, kot zadnje dni. Piha sicer rahlo gor, kot včeraj, ko potegnem, pa moram narediti kar nekaj več korakov, da me vzame.

Ampak danes drži, kot še nikoli. Čez kolovoz in potem moram kar malo pobremzati, da pristanem pred koncem spodnjega travnika.

Vesel kot radio, saj je včerajšnji najlepši let danes še lepši in daljši (po mojem najdaljši let starta 🙂 ).

Pa se se mi pridruži včerajšnji sogovornik, ki je med mojo akcijo prišel obračati seno na včeraj pokošeni travnik na desnem pobočju. Pa je še v senci in raje nabira robide in “občuduje” mojo akcijo. Z njim se počutim že skoraj domačina, tako prijetno kramljava in si izmenjava nekaj vaških novic in čenč…