Tudi danes grem zgodaj, da lahko po Kižlovki nadaljujem s primarno terapijo.

Po dolini se še vlečejo meglice in vse je mokro. Spet grem po desni poti naokoli na vrh pod gozd. Hladen zrak se rahlo zliva za vrat.

Postavim, le malo počakam, da vidim (čutim), da tole ne bo kmalu ponehalo in potegnem, kolikor morem. Po nekaj korakih me že vzame in potem drži preko koruze vse do kolovoza in čez.