Čeprav sem danes 2 uri kasnejši, se vseeno odločim za star pristop (stara cota, stara pot, stari start). Vendar pa je na poti gor čutiti vedno več vetriča.

Ko postavim, mi ga celo malo privzdiguje, tako da poskusim namestiti zidek in celo hrbtno dvigovati (ampak cota se obnaša coti primerno in se ne da).

Na koncu le potegnem naprej (uspešno) in speljem še pred robom, pa me veter tako ustavlja, da komaj pridem nekaj naprej od koruze (stara cota se ne da prepričati, da bi lepše letela 🙂 ).

Popoldne pa namesto resnega letenja zemeljske stvari ob Megovi strokovni pomoči…