Zaresno letenje pa danes organizira Manca. Predlaga Gozd; ob 12.45 v Seničnem. Prvi sem tam (in kup poljskih tečajnikov), potem se pridružita še Milan in Dušan, malo kasneje še Manca. Naložimo se v LCja in gor.

Na startu zoprno brenči dron Poljakov, ki snemajo, občasno startujejo, predvsem pa zasedajo celoten start. Ob prihodu lepo piha, zato takoj začnemo postavljati. Potem pa veter usahne in parawaiting.

Počasi se Dušan odloči in potegne in … kmalu scuri.

Pride tudi Erzo s kompanjonom Pavlinovim Tomom in še skupaj malo čakamo. Ko pa je vsem zadosti, se pripravimo do konca, medtem, ko pride Dušan še v drugo gor… In (med ostalimi nastopajočimi) v luft Manca, Milan, jaz in Erzo.

Na V robu se matramo vsaj pol ure (meni gre še najbolje, saj najhitreje poberem). Poskušam proti Kriški, pa zmanjka steber, pa potem še sem in tja in nabiram in na koncu potegnem za nizkima Erzom in Milanom pod Tovsti. Tu se matramo naprej. Erzo zunaj počasi nabere in se odpelje v Storžič. Z MIlanom se še matrava, potem lepo nabere Milan in za Erzom. Sam pa še malo nazaj proti Gozdu, da končno naberem na 1500 in se tudi sam odpeljem pod Storžič.

Tu je dosti bolj prijazno in manj razrukano. Ko zapeljem naprej proti Kališču, pa vidim Milana, kako se matra pod Kozjekom, Erza pa čisto nizkega pod Potoško in se odločim za nazaj (čeprav imam 1600), saj ne bi rad scuril nekje v Preddvoru, pa LCje na Gozdu, pa…

Nazaj gre ekspresno. Naberem še malo pod Tovstim, pa na Gozdu in proti Tržiču in z lepo višino nazaj na uradni pristanek.

Tu pospravlja tudi Dušan po drugi rundi.

Manca je baje že zdavnaj odšla, saj ji razmetavanje okoli starta ni ustrezalo preveč. S kombijem Poljakov z Dušanom gor po LCja in Tomov avto.

Ko pa pripeljem dol pred pristankom upočasnim, da ne zaprašim žensko in moškega, ki se po cesti sprehajata s psom. In se mi zdi, da v ženski prepoznam poteze, ki sem jih nazadnje od blizu videl pred cca 40 leti. To se mi vrti v glavi, ko zapeljem do Dušana in preložim robo. In prideta sprehajalca mimo in res… Ne morem si kaj, da ne bi stopil do njiju in potegnil spomine iz rokava… in potem dama prevaja sopotniku v nemščino čudež tega srečanja, ki je še dodatno bolj neverjeten, saj Nemec pravkar prihaja prav od tam, od koder so obujeni spomini izpred 40 let…

Ko se poslovita, z Dušanom preveriva situacijo. Milan prihaja proti pristanku, pa potem v resnici pristane skoraj v Križah (vse za km in seveda velik čustven potencial, ki povzroči takojšnjo objavo leta…).

Erza pa se je seveda rešil in na koncu pristal v Tuhinjski dolini zraven Snovika.

Franek Rakun : Danes so mi tandemi upadli vmes in mi pokvarli namen ob 12 iz Kriške gore proti nam preko Tuhinjske,če bi ti šel kr iz prve naprej bi verjetno šlo tja do Dobrovelj. [23.9.2021 17:56] Boštjan Zagorc : Erzo car [23.9.2021 19:20] Andrej Erznožnik : Kaj bi pa na Dobrovljah, jokal za domov [23.9.2021 19:44]