Ker mi primarna terapija odnese današnji zaresen letalni dan, pridem nekaj kasneje še na oglede okolice za morebitni nov projekt.

Prvi travnik, na vrh katerega odnesem robo (Rook 2, ki je suh in bolj našpičen), je tako položen, da niti ne poskušam. Nazaj dol v LCja in naokoli pod tole vasico Šentpavel.

Že večkrat sem bil na temle robu pod cesto, pa je vedno pihalo z leve, vzporedno s pobočjem in se mi ni zdelo (zame) izvedljivo (konfiguracija je namreč tipičen erzovski start – terasasto pobočje, pa še šavje na vsakem robu…). Tudi danes piha z leve, kot vedno, je pa bilo pred kratkim pokošeno in na prvem robu ni več šavja. Tudi počutim se že dosti bolj suvereno kot pri prejšnjih ogledih, zato vseeno poševno po pobočju raztegnem Rook 2.

Počakam, da spet močneje pihne (z leve), dvignem padalo in stopicam pod njega v desno do roba, kjer speljem. Nizek se zapeljem čez spodnjo stopnico na dno dolinice.

Čeprav kratko, pa sem kar ponosen nase, da sem tole speljal.