Ponoči še dež in močan SV, zjutraj brez kapljanja (močan SV pa še vedno). Ker imam zgodnjo primarno terapijo, grem šele takoj po njej v Kižlovko, pa že na poti rosi.

Ko ustavim na kolovozu in se razgledam, sicer še vedno rahlo rosi, ampak polaganje dreves po pobočjih naokoli in tudi sunki, ki občasno pometejo po tleh doline (danes ni nobene inverzije in očitno ta SV potegne tudi po dolini dol maksimalno – sonca pa itak ni, da bi vsaj kakšno slutnjo termike naredil…), mi dajo vedeti, naj raje ne grem na start preizkušati srečo.

Za uro ali dve se torej umaknem iz doline. Ko se mi zdi, da se je vseeno malo umirilo (sodeč po meritvah postaj po okolici LJU), pa še enkrat.

Še vedno rahlo rosi, ampak tistega razbijanja po dolini pa večinoma ni več. Na startu še vedno občasno kar konkretno butne z leve od zadaj (in mi tudi malo zaviha padalo od zadaj), ampak občasno se tudi umiri. In takrat, z dihanjem za ovratnik potegnem in speljem in me splakne po bregu dol, da me nizko nad tlemi spet dvigne in z vetrom v hrbet odnese skoraj do kolovoza.

Kljub konkretnemu vetru v hrbet celo uspem pristati na nogah z laufanjem…