Zjutraj je, kot da bi deževalo, čeprav so pločniki v bistvu (skoraj) suhi. Malo počakam in ko se v LJU pokaže sonce, zašibam v Kižlovko. Tam pa še vedno megla nad dolino.

Ko pridem gor, pa se že sonček prebije skozi. Postavljam v mokroto, ob rahlo spreminjajočem pihanju po griču gor.

Padalo takoj skoči gor in me vzame, pred prelomom pa dodatni dotik, da me potem celo rahlo dvigne in v kontra vetru spusti malo pred kolovozom.